MARTINOVO
Na vinskem krstu Bohinjci dobili svoj državni zbor
Za martinovo so v Bohinju krstili domačega bohinca. V par letih se je število ljubiteljev domače kapljice podvojilo.
Odpri galerijo
Bohinjski vinarji, na desni bohinjski vinski bog Krsto Tripič, so končno dobili tudi prave predpasnike.
BOHINJSKA BISTRICA – Prav v vseh vinorodnih koncih so te dni veselo martinovali in praznovali dan, ko se mošt spremeni v vino. V Mariboru ima ta dan skoraj status državnega praznika, a tudi v najmanj vinorodnem delu Slovenije, kjer bi to še najmanj pričakovali – v Bohinju pod Triglavom –, so v soboto proti večeru krstili svojo domačo kapljico, bohinca.
Ta še ni uradno priznan kot vino, saj Bohinj pač ni vinorodni okoliš, zato se mora uradno imenovati le fermentirani napitek. A razen te birokratske malenkosti je v hotelu in restavraciji Tripič v Bohinjski Bistrici, kjer je pred dobrim desetletjem vzklila ideja, da bi tudi Bohinjci imeli svoje vino, vse potekalo po Martinovem protokolu.
Da je bila letina letos malo slabša in je znesla le 900 kilogramov grozdja, kar je skoraj polovico manj kot lani, vrlih bohinjskih vinarjev in slavilcev domače kapljice ni prav nič zmotilo. Glavni bohinjski kletar, Tone Zupanc ali Kodrov Tone, na krstu je imel vlogo Moštka, je vse že od sprejema grozdja tolažil, češ da ga je sicer manj, a da bo zato toliko boljše. In prav nič se ni zmotil!
Na bohinjskem martinovanju so se vsi strinjali, da je domača kapljica od skromnih in kiselkastih začetkov zelo lepo napredovala in da jo je pravi užitek piti. Za to smo dobili tudi uradno potrdilo bohinjske vinske kraljice Maje Sušnik: »Res je, bohinc je letos še boljši kot lanski! Našemu kletarju gospodu Kodru samo kapo dol.« Z njo so se strinjali vsi gostje, ki so med martinovo pojedino imeli čast prisostvovati krstu te izjemne bohinjske pijače.
Bohinjska vinska zgodba se je začela po naključju, ko je znani bohinjski gostilničar in hotelir Krsto Tripić leta 2000 doma posadil prvo brajdo. Za njegovih okroglih 60 let so 12 let pozneje bolj za hec naredili trgatev in prvo vino, potem pa se je začelo zares. Domačini so začeli obirati svoje domače brajde in saditi nove, ves pridelek so nato pridno zbrali na enem mestu in ga do nedavnega vozili v prešo na Dolenjsko. A že drugo leto so ga sprešali v skupni domači vinski kleti, v Bitnjah, kjer kletar Koder budno spremlja dogajanje v sodih.
Poleg tega da je bohinjski vinski župnik v družbi vinske kraljice, kletarja Moštka, bohinjskega vinskega boga Krsta Tripića in župana občine Bohinj Jožeta Sodje krstil bohinjskega bohinca, so letos izvolili še bohinjski državni zbor. Pomembna mesta v njem so zasedli otroci, ki letos že drugo leto zapovrstjo niso hoteli zaostajati za odraslimi in so si iz grozdja naredili svojega bohinčka, grozdni sok brez alkohola.
Bohinca vsako leto oktobra potopijo v globočine Bohinjskega jezera, lani ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav pa ga je vinska kraljica nesla iz jezera naravnost na naš najvišji vrh.
Jesen torej zadnja leta, odkar v Bohinju pridelujejo bohinca, ni prav nič več turobna, kot je bila včasih po koncu glavne turistične sezone. Bohinjski ljubiteljski vinarji, že 48 jih je od začetnih 24, poskrbijo za razvedrilo in zabavo, saj svoje vino pridelujejo prav zato, da se družijo in se imajo lepo.
Z bohincem je nazdravil tudi bohinjski župan Jože Sodja.
Ta še ni uradno priznan kot vino, saj Bohinj pač ni vinorodni okoliš, zato se mora uradno imenovati le fermentirani napitek. A razen te birokratske malenkosti je v hotelu in restavraciji Tripič v Bohinjski Bistrici, kjer je pred dobrim desetletjem vzklila ideja, da bi tudi Bohinjci imeli svoje vino, vse potekalo po Martinovem protokolu.
Kletar Koder in župnik sta uspešno krstila letnik 2019.
Da je bila letina letos malo slabša in je znesla le 900 kilogramov grozdja, kar je skoraj polovico manj kot lani, vrlih bohinjskih vinarjev in slavilcev domače kapljice ni prav nič zmotilo. Glavni bohinjski kletar, Tone Zupanc ali Kodrov Tone, na krstu je imel vlogo Moštka, je vse že od sprejema grozdja tolažil, češ da ga je sicer manj, a da bo zato toliko boljše. In prav nič se ni zmotil!
Na bohinjskem martinovanju so se vsi strinjali, da je domača kapljica od skromnih in kiselkastih začetkov zelo lepo napredovala in da jo je pravi užitek piti. Za to smo dobili tudi uradno potrdilo bohinjske vinske kraljice Maje Sušnik: »Res je, bohinc je letos še boljši kot lanski! Našemu kletarju gospodu Kodru samo kapo dol.« Z njo so se strinjali vsi gostje, ki so med martinovo pojedino imeli čast prisostvovati krstu te izjemne bohinjske pijače.
Otroci, ki niso hoteli zaostajati za odraslimi, so si naredili svojega bohinčka.
Bohinjska vinska zgodba se je začela po naključju, ko je znani bohinjski gostilničar in hotelir Krsto Tripić leta 2000 doma posadil prvo brajdo. Za njegovih okroglih 60 let so 12 let pozneje bolj za hec naredili trgatev in prvo vino, potem pa se je začelo zares. Domačini so začeli obirati svoje domače brajde in saditi nove, ves pridelek so nato pridno zbrali na enem mestu in ga do nedavnega vozili v prešo na Dolenjsko. A že drugo leto so ga sprešali v skupni domači vinski kleti, v Bitnjah, kjer kletar Koder budno spremlja dogajanje v sodih.
Poleg tega da je bohinjski vinski župnik v družbi vinske kraljice, kletarja Moštka, bohinjskega vinskega boga Krsta Tripića in župana občine Bohinj Jožeta Sodje krstil bohinjskega bohinca, so letos izvolili še bohinjski državni zbor. Pomembna mesta v njem so zasedli otroci, ki letos že drugo leto zapovrstjo niso hoteli zaostajati za odraslimi in so si iz grozdja naredili svojega bohinčka, grozdni sok brez alkohola.
Bohinca vsako leto oktobra potopijo v globočine Bohinjskega jezera, lani ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav pa ga je vinska kraljica nesla iz jezera naravnost na naš najvišji vrh.
48
vinarjev je v nevinorodnem Bohinju.
vinarjev je v nevinorodnem Bohinju.
Jesen torej zadnja leta, odkar v Bohinju pridelujejo bohinca, ni prav nič več turobna, kot je bila včasih po koncu glavne turistične sezone. Bohinjski ljubiteljski vinarji, že 48 jih je od začetnih 24, poskrbijo za razvedrilo in zabavo, saj svoje vino pridelujejo prav zato, da se družijo in se imajo lepo.
