POLETJE ODPRTIH KLETI IN DOMAČIJ
Na deci frzeja in šilce smukvice
Tudi Pipanovi so se vključili v projekt Poletje odprtih kleti in domačij, veliko popestritev turistične ponudbe na Krasu.
Odpri galerijo
Mama Ana in ata Darjo v vinskem hramu
Na Križu na Krasu, če se peljete iz smeri Sežane, morata kaj kmalu pogledovati na desno, kjer se zavije na dvorišče Pipanovih. Jaka Pipan je mojster vinogradniško-kletarske obrti in izvrsten izdelovalec masivnega pohištva. »Po očetu Darju sem podedoval vinograd, on pa po nonotu Miru. Naše trte nam ponujajo možnost kreiranja svežega terana, čutne malvazije, romantičnim dekletom ljube vitovske grganje, za sladokusce je cabernet sauvignon, kot nekaj mladosti primernega je rose iz terana in seveda naš frze.« Kaj je frze, za vraga? Izvemo, da je to mešanica cabernet sauvignona in terana, mešana po le njim znanem razmerju.
»Vino so poimenovali po meni, ko sem bil mali, so me klicali Frze, in je naneslo, da je dobilo vino to ime.« Pipanovi imajo najraje, da se jim najavite po telefonu. »Sicer je kdo vedno okoli hiše, vendar je res prijetno, da lahko večji skupini ponudimo popolnost užitka ob degustacijah, da vemo za prihod nekaj prej,« pove Ana Pipan, ki je na Križ prišla iz Divače. Jaka in njemu ljuba gospa sta se spoznala pri Pihalni godbi Sežana. Oba sta igrala saksofon.
Seveda bodo poleg vina na mizo dali domač narezek, kjer prednjačijo kozji siri z domačije Žerjal iz Tomaja. Sladkosnedim ponudijo tudi okuse kraškega medu. Seveda je v izboru najti nekaj rodbinske povezave s čebelarjem, ki jim dobavlja čebelje proizvode. »Gostom radi ponudimo tudi digestive, od teranovega likerja do smukvice.« Torej fige? »Ne,« nas spet šola Frze in pojasni, da je smukvica vrsta jagode, ki raste na njihovem domačem vrtu.
Minimalno 15.000 trt bi bilo treba imeti, pravijo Kraševci, da bi lahko od prodaje vina družina živela. »Odvisno je tudi, kako in za kakšno ceno se prodaja vino. Posel z vinom je rizičen, vse je vezano na naravo. Lanska izkušnja nam je pokazala, kako nam lahko ta obrne hrbet: kakovostno je bila letina dobra, toda količinsko mršava,« so nam na hitro razložili.
»Naš najstarejši sod ima 55 let,« pove oče Darjo in dodaja, da ga je kupil nono Miro. »Večina naših sodov je iz Podgorice pri Sevnici, najstarejši je iz bližnje Vipavske doline. Vsi so izdelani iz hrasta, zadnja dva, najmlajša, pa sta iz akacije. V lesenih sodih zorimo teran, preostala vina se starajo po drugih postopkih.« Če goste zanima katera podrobnost o vinogradništvu in kletarjenju, mu rade volje odgovorijo, tudi kaj mu pokažejo, med drugim trto, staro 134 let, sorte refošk. Kateri od prednikov jo je vsadil v kraško grudo, ne vedo. Še vedno radodarno rodi grozde, ki jih nato vešče in pridne roke spremenijo v žlahtno kapljico.
»Večina vinograda je kraški latnik, kar je tipično za kraški način vinogradništva. Trta raste na rantah na višini okoli metra sedemdeset. Naši predniki so spoznali, da je pri tem načinu dobro zorenje grozdov, hkrati je dovolj zaščite pred soncem. Mi želimo s tem načinom vztrajati še naprej.« Ena lepših izkušenj ljubiteljev kraškega vina bo zagotovo martinovanje na Krasu, ki ga bodo poleg drugih dogodkov priredili pri Pipanovih – če jih seveda ne boste obiskali že med katerim krajšim poletnim potepanjem.
Poleg vina bodo na mizo dali domač narezek, prednjačijo kozji siri.
»Vino so poimenovali po meni, ko sem bil mali, so me klicali Frze, in je naneslo, da je dobilo vino to ime.« Pipanovi imajo najraje, da se jim najavite po telefonu. »Sicer je kdo vedno okoli hiše, vendar je res prijetno, da lahko večji skupini ponudimo popolnost užitka ob degustacijah, da vemo za prihod nekaj prej,« pove Ana Pipan, ki je na Križ prišla iz Divače. Jaka in njemu ljuba gospa sta se spoznala pri Pihalni godbi Sežana. Oba sta igrala saksofon.
Pipanovi imajo najraje, da se jim najavite po telefonu.
Seveda bodo poleg vina na mizo dali domač narezek, kjer prednjačijo kozji siri z domačije Žerjal iz Tomaja. Sladkosnedim ponudijo tudi okuse kraškega medu. Seveda je v izboru najti nekaj rodbinske povezave s čebelarjem, ki jim dobavlja čebelje proizvode. »Gostom radi ponudimo tudi digestive, od teranovega likerja do smukvice.« Torej fige? »Ne,« nas spet šola Frze in pojasni, da je smukvica vrsta jagode, ki raste na njihovem domačem vrtu.
Jaka še vedno rad vzame v roke saksofon. FOTOGRAFIJE: Boštjan Fon
Minimalno 15.000 trt bi bilo treba imeti, pravijo Kraševci, da bi lahko od prodaje vina družina živela. »Odvisno je tudi, kako in za kakšno ceno se prodaja vino. Posel z vinom je rizičen, vse je vezano na naravo. Lanska izkušnja nam je pokazala, kako nam lahko ta obrne hrbet: kakovostno je bila letina dobra, toda količinsko mršava,« so nam na hitro razložili.
Pipanova skupaj s trojčkom hčerk ponudita pristno kraško gostoljubje.
»Naš najstarejši sod ima 55 let,« pove oče Darjo in dodaja, da ga je kupil nono Miro. »Večina naših sodov je iz Podgorice pri Sevnici, najstarejši je iz bližnje Vipavske doline. Vsi so izdelani iz hrasta, zadnja dva, najmlajša, pa sta iz akacije. V lesenih sodih zorimo teran, preostala vina se starajo po drugih postopkih.« Če goste zanima katera podrobnost o vinogradništvu in kletarjenju, mu rade volje odgovorijo, tudi kaj mu pokažejo, med drugim trto, staro 134 let, sorte refošk. Kateri od prednikov jo je vsadil v kraško grudo, ne vedo. Še vedno radodarno rodi grozde, ki jih nato vešče in pridne roke spremenijo v žlahtno kapljico.
Na mizi bo vedno polno domačih dobrot.
»Večina vinograda je kraški latnik, kar je tipično za kraški način vinogradništva. Trta raste na rantah na višini okoli metra sedemdeset. Naši predniki so spoznali, da je pri tem načinu dobro zorenje grozdov, hkrati je dovolj zaščite pred soncem. Mi želimo s tem načinom vztrajati še naprej.« Ena lepših izkušenj ljubiteljev kraškega vina bo zagotovo martinovanje na Krasu, ki ga bodo poleg drugih dogodkov priredili pri Pipanovih – če jih seveda ne boste obiskali že med katerim krajšim poletnim potepanjem.
