Na bolniški je že od septembra 2007. Bo takim kmalu odklenkalo?
Konec lanskega leta je bilo na bolniški več kot pet let 279 ljudi.
Odpri galerijo
Država daje vse več denarja za bolniške. FOTO: Getty Images, Istockphoto
S 1. februarjem je bila v Sloveniji uvedena pomembna novost pri bolniškem staležu, natančneje bolniškem listu, saj je papirnate zamenjal elektronski bolniški list. Ključna je novost, da zavarovanci oziroma delavci pri svojem osebnem zdravniku ne bomo več prejeli papirnatega bolniškega lista (obrazca BOL) in s tem tudi odpade dostavljanje bolniških listov delodajalcem. Zavarovanci pa bomo morali še nadalje sami poskrbeti, da bo naš osebni zdravnik pravočasno izdal elektronski bolniški list.
Če bo vlada prisluhnila predlogu, pa nas utegne čakati še ena velika sprememba. Neznani državljan je namreč vladi predlagal sprejetje zakona, ki bi bolniški stalež omejil na največ eno leto, po tem datumu pa bi bil v postopku invalidske upokojitve. »Zdaj so primeri bolniškega staleža leto in več, vse do 12 let, in zavarovanec, ki je toliko časa na bolniški, je le še za postopek za pridobitev invalidske pokojnine,« je prepričan.
2018: 347,902.628 evrov
2017: 314,771.215 evrov
2016: 287,628.849 evrov
2015: 246,071.636 evrov
2014: 225,545.479 evrov
2013: 227,607.486 evrov
2012: 225,850.435 evrov
2011: 217,225.729 evrov
2010: 222,758.248 evrov
2009: 201,702.355 evrov
Izdatki za bolniški stalež v breme ZZZS od leta 2015 dalje izrazito naraščajo predvsem zaradi povečevanja števila delavcev in višine plač (pozitivna posledica gospodarske rasti), zvišanja starosti delavcev (negativni demografski dejavnik), podaljšanja delovne dobe (posledica pokojninske reforme) ter časovno neomejenega trajanja bolniškega staleža in neomejene višine izplačanega bolniškega nadomestila, ki je tudi bistveno višje od invalidske pokojnine (veljavna zdravstvena in pokojninska zakonodaja), pojasnjujejo.
Na MZ pravijo, da je naraščanje bolniškega staleža v Sloveniji mogoče povezati z različnimi dejavniki, predvsem pa z rastjo števila zaposlenih, staranjem in zato večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, prezentizmom v preteklih letih, dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja in spremenjenimi razmerami na delovnih mestih. »Tudi sama sistemska ureditev obvladovanja začasne nezmožnosti za delo odstopa od drugih evropskih držav, zato bo v prihodnje treba razmisliti in doseči širši družbeni konsenz glede omejevanja bodisi višine nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja bodisi trajanja nadomestila,« odgovarjajo na ministrstvu.
Če bo vlada prisluhnila predlogu, pa nas utegne čakati še ena velika sprememba. Neznani državljan je namreč vladi predlagal sprejetje zakona, ki bi bolniški stalež omejil na največ eno leto, po tem datumu pa bi bil v postopku invalidske upokojitve. »Zdaj so primeri bolniškega staleža leto in več, vse do 12 let, in zavarovanec, ki je toliko časa na bolniški, je le še za postopek za pridobitev invalidske pokojnine,« je prepričan.
Na bolniški v povprečju 16,8 dneva
Na dan 31. 12. 2019 (zadnji razpoložljivi podatek) je bilo 8.368 oseb, ki so bile začasno zadržane od dela več kot eno leto, in 279 oseb, ki so bile začasno zadržane od dela več kot pet let, so nam povedali pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Trenutno je najdaljši bolniški stalež, ki traja neprekinjeno od 17. 9. 2007 dalje, torej več kot 12 let. Drugi najdaljši pa traja neprekinjeno od 29. 4. 2008 dalje, torej več kot 11 let. Slovenci smo v povprečju na leto na bolniški 10,5 dneva, vendar pa so bolniške odsotnosti, ki jih plačuje ZZZS (ne delodajalec), daljše in znašajo v povprečju 16,8 dneva.Za bolniške vse več denarja
Izdatki za nadomestila plač zaradi začasne zadržanosti od dela za leto 2019 znašajo 381,552.735, kar je za 33 milijonov več kot leta 2018 in 69 odstotkov oziroma za 156 milijonov evrov več kot pred petimi leti (leta 2014). Strošek za nadomestila plač predstavlja v skupnih izdatkih okoli 10 odstotkov (odhodek za zdravstvene storitve okoli 70 odstotkov, za zdravila in medicinske pripomočke pa okoli 15 odstotkov). Podatki o odhodkih ZZZS za nadomestila plače po letih so naslednji:2018: 347,902.628 evrov
2017: 314,771.215 evrov
2016: 287,628.849 evrov
2015: 246,071.636 evrov
2014: 225,545.479 evrov
2013: 227,607.486 evrov
2012: 225,850.435 evrov
2011: 217,225.729 evrov
2010: 222,758.248 evrov
2009: 201,702.355 evrov
Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo (npr. višine plače) in vzroka za začasno zadržanost od dela.
Nadomestilo plače za prvih 90 dni zadržanosti od dela znaša:
1. 100 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in darovanja krvi;
2. 90 odstotkov osnove v primerih presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi in izolacije;
3. 80 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni, nege ožjega družinskega člana;
4. 70 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb zunaj dela in spremstva;
5. 90 odstotkov osnove v vseh primerih zadržanosti od dela, če gre za vojaške invalide in civilne invalide vojne, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in nege ožjega družinskega člana, ko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove.
Nadomestilo plače po preteku 90 dni zadržanosti od dela znaša:
1. 100 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, darovanja krvi, posledic dajanja krvi in izolacije;
2. 90 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni;
3. 80 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb zunaj dela, nege ožjega družinskega člana in spremstva,
4. 100 odstotkov osnove v vseh primerih zadržanosti od dela, če gre za vojaške invalide in civilne invalide vojne.
Osnova za nadomestilo so zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. V osnovo za izračun nadomestila pa se ne vštevajo:
1. regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč;
2. povračila stroškov v zvezi z delom;
3. dohodek prejet v naravi;
4. poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila;
5. nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
6. bonitete;
7. dohodki iz drugega pogodbenega razmerja;
8. osnove za plačevanje prispevkov iz drugega in tretjega odstavka 55.a člena zakona.
31. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) nadalje določa, da nadomestilo plače ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.
Nadomestilo plače za prvih 90 dni zadržanosti od dela znaša:
1. 100 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in darovanja krvi;
2. 90 odstotkov osnove v primerih presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi in izolacije;
3. 80 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni, nege ožjega družinskega člana;
4. 70 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb zunaj dela in spremstva;
5. 90 odstotkov osnove v vseh primerih zadržanosti od dela, če gre za vojaške invalide in civilne invalide vojne, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in nege ožjega družinskega člana, ko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove.
Nadomestilo plače po preteku 90 dni zadržanosti od dela znaša:
1. 100 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, darovanja krvi, posledic dajanja krvi in izolacije;
2. 90 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni;
3. 80 odstotkov osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb zunaj dela, nege ožjega družinskega člana in spremstva,
4. 100 odstotkov osnove v vseh primerih zadržanosti od dela, če gre za vojaške invalide in civilne invalide vojne.
Osnova za nadomestilo so zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. V osnovo za izračun nadomestila pa se ne vštevajo:
1. regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč;
2. povračila stroškov v zvezi z delom;
3. dohodek prejet v naravi;
4. poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila;
5. nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
6. bonitete;
7. dohodki iz drugega pogodbenega razmerja;
8. osnove za plačevanje prispevkov iz drugega in tretjega odstavka 55.a člena zakona.
31. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) nadalje določa, da nadomestilo plače ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.
Izdatki za bolniški stalež v breme ZZZS od leta 2015 dalje izrazito naraščajo predvsem zaradi povečevanja števila delavcev in višine plač (pozitivna posledica gospodarske rasti), zvišanja starosti delavcev (negativni demografski dejavnik), podaljšanja delovne dobe (posledica pokojninske reforme) ter časovno neomejenega trajanja bolniškega staleža in neomejene višine izplačanega bolniškega nadomestila, ki je tudi bistveno višje od invalidske pokojnine (veljavna zdravstvena in pokojninska zakonodaja), pojasnjujejo.
Ukrepi na različnih ravneh
»Za obvladovanje bolniškega staleža so zato potrebni ukrepanje na različnih ravneh družbe kot tudi medsektorsko in sistemsko ukrepanje. Po oceni ZZZS bo treba v prihodnje izvesti predvsem razmislek o primernosti zakonske ureditve višine in trajanja nadomestil za čas odsotnosti z dela (sploh v primerjavi z nizkimi višinami in navzgor limitiranimi invalidskimi pokojninami, ki jih izplačuje ZPIZ, zaradi česar zavarovanci niso zainteresirani za dokončno ureditev njihovega statusa pri ZPIZ), sprejeti ukrepe individualne rehabilitacije in hitrega prehoda v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo, prenoviti zakonodajo s področja invalidskega varstva (po oceni ZZZS se postopki pred ZPIZ pogosto začnejo (pre)pozno in so dolgotrajni, (ne)zaključenost zdravljenja pa se razlaga preozko). Pomembni bodo tudi ukrepi, usmerjeni v preventivo, spodbujanje odgovornosti posameznika za lastno zdravje in zagotavljanja varnega delovnega okolja (tudi s spodbudami delodajalcem za vlaganje v zdravje zaposlenih), vključno s prilagoditvijo delovnih mest starajoči aktivni populaciji. Tudi večja dostopnost do zdravstvenih storitev v smislu skrajševanja čakalnih do,b lahko pripomore k hitrejšemu vračanju na delovno mesto,« menijo pri ZZZS.Predlogi ZZZS
Glede na navedeno ZZZS aktivno opozarja na potrebno po sistemskih spremembah različnih zakonodaj in drugih aktivnostih države, ki bi lahko pomembno vplivale na manjšanje števila izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe. Lani spomladi so izvedli večji medresorski sestanek na temo obvladovanja absentizma, na podlagi zaključkov katerega so pozvali tako ministrstvo za zdravje (MZ) kot tudi ministrstvo za delo (MDDSZ) zlasti:- MDDSZ naj invalidsko upokojevanje določi kot prioriteto pri spreminjanju pokojninske zakonodaje, vključno z ukrepi, ki omogočajo čimprejšnjo vrnitev zaposlenih na delovno mesto (npr. učinkovita poklicna rehabilitacija, pomoč pri oblikovanju načrta vrnitve na delovno mesto ipd).
- V prvem Akcijskem načrtu za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu je predvidenih več konkretnih ukrepov, ki bi lahko pripomogli k obvladovanju absentizma v Sloveniji, zato smo pozvali MDDSZ in MZ, naj začrtane ukrepe izvedeta (npr. aktivnosti za prilagoditev delovnih mest za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, priprava pravnih podlag za javne razpise namenjene promociji zdravja na delovnem mestu, priprava analize razbremenitve investicij v varno in zdravo delovno okolje itd.).
- MZ smo opozorili, da pri spreminjanju ZZVZZ vključi v rešitve potrebne sistemske spremembe (npr. medicinska rehabilitacija, razprava o primernosti ureditve nadomestil za čas bolniške odsotnosti, položaj medicine dela).
Na MZ pravijo, da je naraščanje bolniškega staleža v Sloveniji mogoče povezati z različnimi dejavniki, predvsem pa z rastjo števila zaposlenih, staranjem in zato večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, prezentizmom v preteklih letih, dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja in spremenjenimi razmerami na delovnih mestih. »Tudi sama sistemska ureditev obvladovanja začasne nezmožnosti za delo odstopa od drugih evropskih držav, zato bo v prihodnje treba razmisliti in doseči širši družbeni konsenz glede omejevanja bodisi višine nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja bodisi trajanja nadomestila,« odgovarjajo na ministrstvu.
Kaj predlaga MZ?
Vlada v okviru MZ pripravlja predlog novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo naslovil tudi spremembe na področju nadomestil zaradi začasne zadržanosti od dela. Poleg tega se na MZ zavzemajo za celovit pristop k problematiki zadržanosti od dela, ki obsega ukrepe, usmerjene v:- preventivne in promocijske aktivnosti za ohranjanje zdravja prebivalcev (varovanje in krepitev zdravja, odgovornost posameznika za zdravje),
- zmanjšanje poškodb in bolezni (varnost in zdravje pri delu, varnost v cestnem prometu, preprečevanje tveganih vedenj, zasvojenosti in različnih zastrupitev, zdrava prehrana, ukrepi na področju okolja in zdravja ...),
- v zagotavljanje čimprejšnje vrnitve zdravih in motiviranih posameznikov na delovna mesta,
- zmanjševanje oziroma obvladovanje psiho-socialnih tveganj na delovnem mestu, ki bodo novim zahtevam dela prilagajali tudi delovna mesta, vključno s prilagoditvijo delovnih mest starajoči se populaciji,
- preprečevanje oziroma zmanjšanje obsega poškodb pri delu in bolezni, povezanih z delom.
