Mozirski gaj: drugi dom eksotičnih živali (FOTO)
Po dveh letih prekinitve poletnih razstav raznovrstnih živali z magnetom društva Bioexo z eksotičnimi živalmi, še zlasti kačami velikankami in legvani, je 14. razstava nastajala v negotovi vremenski napovedi. Petek je bil preveč moker za množični obisk, od sobote do prazničnega ponedeljka pa se je presušena zemlja v Mozirskem gaju skoraj vdrla od množičnega obiska. Sušno obdobje je pustilo nekaj posledic v vizualni podobi ter razrasti botanike ter cvetja, a so marljivi vzdrževalci in vrtnarji park skrbno močili z vodo iz struge.
Vodja v Mozirskem gaju Darko Bele je pojasnil, da so že pred 25 leti začeli gradnjo namakalnega sistema. Predvsem v zadnjih zelo sušnih poletjih se je investicija pokazala za prepotrebno, »saj lahko celoten park ohranjamo tudi v tako hudih sušnih obdobjih kot pravo zeleno oazo«.
Tako je bilo poletno cvetje paša za oči sredi tepihov zelenic, prepredenih s sivo belimi sprehajalnimi potmi. Le vedno slikoviti jez na Savinji je kazal žalostno podobo. Množična razstava živali ter zlasti eksotičnih vrst je pritegnila tisoče obiskovalcev, pretežno mladih družin. Prireditev tako ni bila le poletno razvedrilo in zabava, saj je spoznavanje živali v živo tudi zelo poučna priložnost.
Drugi dom
Nika Matoh: »Ko je dež malce ohladil ozračje, se vsi, naše živali in ljudje, dobro počutijo, zato je vzdušje prijetno in izjemno ob tako množičnem obisku. Tako kot naše eksotične živali se počutimo vsi sodelujoči pri pripravi ter izvajanju razstave, v Mozirskem gaju je že 14 let zares odlično!« S podobnim priznanjem se ji je pridružil vodja društva Aleš Abram. »Mozirski gaj je po toliko letih gostovanj kot naš drugi dom!«
Kot nam je zaupala predstavnica za obveščanje v Mozirskem gaju Maja Horvat, največja razstava eksotičnih živali na prostem vedno prinaša nekaj novega. Letos so gostili anakondo, novost so bili varani, zagotovo pa so obiskovalce še posebno očarali panterjevi kameleoni v raznolikih barvah. Že tradicionalno so atrakcija velike kače iz Amazonije in drugih južnoameriških ter azijskih pragozdov; pitoni ter številne najbolj strupene srednje velike in manjše kače sveta. Nekatere so na ogled le skozi zamrežene terarije, kajti varnost mora biti brezhibna.
Zelo priljubljeni so legvani, ki kar ne vedo, kaj počnejo tu v Mozirju in zakaj se jih dotika množica otrok in jih fotografira vse živo. Nenavadno veliko pozornosti je požel mačji par golden maine coon, ki sta ga predstavljala vzreditelja mačkarne iz Domžal Franjo in Zlatka Kovačič. Mačke te pasme izhajajo iz Amerike, na meji s Kanado, a so se postopoma razširile v Evropo.
Mlajši so se lahko zabavali v večjem otroškem kotičku ali se šli lovce na zaklad. Ni manjkalo niti izobraževalnih in svetovalnih možnosti ter občudovanja drugih manjših živalic, paličnjakov, hroščev, pajkov ter tarantel. Naval je bil tudi za ogled priljubljenega sveta želvic. »Mozirski gaj je tudi brez razstave zelo lep, urejen in prijeten za sprehode in krajši oddih. To poletje smo zasadili več kot 120.000 cvetočih sadik, v bajerju pa cvete množica lokvanjev. Očara sprehod po naših ikoničnih vrtovih in raziskovanje zgodovine prek zgodovinskih oz. etnografskih objektov,« je še dodala Horvatova.
Mozirski gaj je po toliko letih gostovanj kot naš drugi dom!
Vse dni so v parku gostovali poniji, s katerimi so se lahko obiskovalci učili jahanja pod skrbnim vodstvom lastnikov in posebnih vodnikov. Ponedeljkov šov lipicancev je tako obnorel ljubitelje konj, da so množično pridrli v kraj ob Savinji.
