Ko otroci prostovoljno odložijo telefone in spletajo vezi v živo (FOTO)

»To je nepozaben teden. Moj sin kar ne neha in ne neha govoriti o vseh doživetjih na Uroševem poletnem taboru,« je le eden izmed odzivov staršev otrok, ki so jih zaupali ekipi Uroša Zormana na že tradicionalnem poletnem taboru. Kot nam je povedal Zorman, je ta že 11. leto na morju v Savudriji, kjer so našli idealno okolje.

»Na voljo imamo dovolj športnih igrišč za trening za do 100 otrok in travnate površine. Morje imamo pet korakov stran, majhen park, ki obkroža namestitveni objekt, pa nam daje precej sence, da ohladimo glave in telo po napornih treningih.«
 

Stran od ekranov

Nekdanji rokometaš, zdaj trener Trima iz Trebnjega, ki ga je v svoji prvi sezoni na klopi popeljal do naslova slovenskega podprvaka, obožuje otroke. Ima dva sinova in hčerko in ve, kako pomembno je, da se otroci dovolj gibajo, da so zaposleni s športom in čim manj pri mobilnih telefonih in računalnikih. »Športna aktivnost ter pripadnost sta po mojem mnenju silno pomembni pri odraščanju, saj jim dajeta disciplino in red, pa tudi polnita njihov prosti čas. Da ne govorimo o motoričnem in telesnem razvoju otrok,« še dodaja 40-letni Zorman, ki je igral v najboljših evropskih klubih, se učil od najboljših rokometašev in trenerjev, danes pa z veseljem deli svoje izkušnje z drugimi.


Na poletnem taboru prisega na bolj ali manj stalno ekipo trenerjev. Tisti, ki ni nikoli manjkal, je Mladen Stanić. Nekdanji Urošev soigralec in prijatelj na poletnem taboru poskuša otrokom pokazati kaj, česar jim v njihovih matičnih klubih niso.


»Njihove izkušnje in znanje so različni. Delamo v manjših skupinah, kjer se lahko posvetimo vsakomur posebej. Tabor traja teden dni in v tednu dni se da narediti marsikaj. Če otroci v tem času od nas trenerjev odnesejo ali popravijo en rokometni element, smo opravili svoje delo. Je pa res, da starejši udeleženci odnesejo še več.«
 

Z vseh koncev Slovenije

Od Murske Sobote do Ribnice, pa od Celja do Izole, od Tržiča do Grosupljega, od Dola pri Hrastniku do Iga. Otroci z vseh koncev Slovenije so na 14. poletnem taboru sklepali nova prijateljstva pa tudi prve ljubezni. »Lepo je opazovati to otroško radoživost,« pravi Uroš in dodaja: »Mi smo sicer kar strogi, kar se tiče reda ter urejenosti, saj to pritiče športnikom. Hkrati veliko damo na socializacijo. Praktično nimajo časa viseti na telefonih, saj so polno zaposleni, in potem ko vidiš, kako so kakšen tretji dan vedno bolj povezani, veš, da je to to.«

V Športnem društvu Uroš Zorman dodajajo tudi, da se vsako leto splete kakšna ljubezenska vez, prijateljstva pa ostanejo za vedno. Tako Zorman & druščina ustvarja imenitno vzdušje, prav lepo pa je gledati čez deset let, ko ti otroci odrastejo in zastopajo barve slovenskih in evropskih klubov ter oblečejo dres slovenske reprezentance. Udeleženci tabora so denimo bili Matic Suholežnik, Domen Makuc, brata Jovičič in še bi lahko naštevali.


Poskrbijo, da ni vse samo trening. Zormana postavijo na vroči stol, kjer padajo tudi manj prijetna in osebna vprašanja. Letos mu je pred otroki trener za fizično pripravo Gašper Predanič pripravil še dodaten izziv: 20 sklec v zadnjem večeru. Kot pravi profesionalec je to seveda storil, otroci pa so mu na glas šteli. Tudi na 14. poletnem taboru se ni mogel izogniti vodnemu pljusku …