Kmalu tudi v lov na klevevški zaklad (FOTO)

Območje nekdanjega gradu Klevevž dobiva vse bolj urejeno podobo, hkrati pa obiskovalcem, ki se želijo naužiti čarobnosti in brezčasnosti tega koščka dolenjske krajine, ponuja nove vsebine.

Te bodo še nadgrajevali, tako z ureditvijo nekdanjih grajskih stavb grajskega gospodarstva kot tudi glamping turizmom in krožno potjo, ki bo povezovala grajsko posestvo in toplico Klevevž. Tisti, ki si želijo zgodovino povezati s sodobno tehniko, pa se bodo lahko podali v lov za klevevškim zakladom, ki bo uporabnike popeljal tudi v virtualni grajski svet preteklosti.

Mirjam Šolar in Bojana Čibej sta goste na nedavni predstavitvi z glasbo popeljali v tiste stare čase.

Številni lastniki so se menjali vse od leta 1267, ko je bil grad prvič omenjen v pisnih virih, nekaj let je bil tudi v lasti ogrskega kralja Matije Korvina, pri nas bolj znanega kot kralj Matjaž. Zadnji lastnik je bila družina Ulm, ki je leta 1942 gospostvo prodala okupatorju, fašistični Italiji, istega leta pa so grad zažgali partizani. Po vojni je bil zapisan hitremu propadu, saj so zidove porušili in jih porabili za gradbeni material.

Poroke v zavetju grajskih ruševin

Danes o nekdanjem gradu pričajo le skromni ostanki, skriti pod rušo, ter nekaj gospodarskih objektov. Zdaj celotno območje, ki združuje mogočni park in tudi toplico Klevevž, dobiva vse bolj urejeno podobo in tudi novo vsebino, ki se bo z leti le še nadgrajevala. Zaradi čarobnosti in brezčasnosti parka je ta zdaj postal odličen prostor za poroke, prva se je že zgodila, kar precej parov pa že čaka, da si večno zvestobo obljubi prav ob ruševinah nekdanje graščine.

Da bi bilo območje čim bolj urejeno in tudi turistično zanimivo, so se povezali Kmetija Karlovček, ki je lastnica zemljišča nekdanjega grajskega kompleksa, občina Šmarješke Toplice, Zavod za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice, domače turistično društvo, LAS Dolenjske in Bele krajine, Razvojni center Novo mesto, program sofinancira tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Možno se je okrepčati

Že nova okrepčevalnica, kjer kmetija Karlovček ponuja svoje sokove in vina, pomaga k nadaljnji rasti in oživljanju tega kompleksa. »Pohvaliti moram res dobro sodelovanje z občino, ki je upraviteljica izvira, in Zavodom za turizem. S sodelovanjem in skupnim nastopom območje dobiva urejeno podobo in je vse bolj privlačno za turiste,« pravi Andraž Rumpret, ki je lastnik in direktor Kmetije Karlovček.

Tako si lahko gredo obiskovalci ogledat izvir in toplico Klevevž, kjer se lahko tudi okopajo v znamenitem kamnitem bazenu, kjer je termalna voda vse leto prijetno topla, saj ima med 21 in 25 stopinjami Celzija. Le malce višje potok Radulja ustvarja čudovito sotesko z manjšimi slapovi, o katerih je pisal že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. V grajskem parku je mlin, pod nekdanjim gradom Klevevž pa so kraške jame, spodnja Klevevška jama je znana kot edina topliška jama na Slovenskem.

Stara pešpot

Sotesko nad bazenom je nedavno neurje močno poškodovalo, polomilo je tudi številna drevesa.

Ko so pred letom dni čistili zaraščen teren pod gradom, so odkrili staro grajsko pešpot. Ker gre za območje, ki je zaščiteno kot spomenik lokalnega pomena, zaradi česar je treba vsak poseg skrbno načrtovati, so se v čiščenje vključili tudi predstavniki novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, arheologinja zavoda pa je že iz lidar posnetka opazila nenavadno linijo, pozneje se je izkazalo, da gre za cesto.

Zaraščeno območje je bilo treba izjemno previdno očistiti, na njej so bili podrast in prepleteni koreninski sistemi, gozdni humus je bil kar debel, med 5 in 15 centimetri, na nekaterih mestih je bila tudi trdno zbita rumeno rdeča ilovica, ki je bila v nedavni preteklosti navožena na to območje. Ko je bila pot očiščena, je razkrila še izjemno natančno izdelane mulde za odtekanje vode.

Toplica Klevevž kopalce vabi vse leto, saj je temperatura stalna, med 21 in 25 stopinjami Celzija. FOTOGRAFIJE: Tanja Jakše Gazvoda

Družina Rumpret, steber Kmetije Karlovček. Na fotografiji sin Žiga z Mojco, starši Jožica in Andraž ter hčerka Anja in sin Nejc.

Nove načrte ima tudi Kmetija Karlovček, katere osnovna dejavnost je kmetijska, saj imajo 100 tisoč trt in 30 hektarjev sadovnjakov. Zdaj čakajo gradbena dovoljenja za obnovo dveh gospodarskih objektov, kjer so bili nekoč grajski hlevi in žaga. Uredili bodo prostor za degustacije, klet za zorenje vina, dva apartmaja, prostor za pogostitve, sanitarije in še kaj.

Sicer pa že zdaj sprejemajo tudi skupine in jih, če želijo, tudi postrežejo s hrano in pijačo, turisti pa so dobrodošli v njihovi okrepčevalnici.