Kmalu počitnice tudi za šolarje na domu: to jih čaka ob koncu leta

Šolsko leto se počasi izteka, ne le za učence, ki vsako leto gulijo šolske klopi, temveč tudi za tiste, ki se šolajo na domu. Kot smo že pisali, je zaradi epidemioloških ukrepov, ki so močno vplivali tudi na šoloobvezne otroke, ob začetku šolskega leta 2021/22, precej poraslo število tistih, ki so se odločili za šolanje na domu. Kot so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo takšnih učencev letos 1608, kar je precej več, kot se jih je na domu šolalo v minulih letih.

V šolskem letu 2019/20 je bilo takšnih že 600, kar je skoraj še enkrat več kot leto prej. Za primerjavo – pred 10 leti se je doma šolalo le 89 otrok, pred 15 leti pa manj kot pet.

Ob koncu leta ocenjevanje v matičnih šolah

Koliko so se učenci naučili doma, pa morajo pokazati na ocenjevanjih, ki do konca ocenjevalnega obdobja potekajo na njihovih matičnih šolah. »Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Učenec mora opravljati preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan,« so pravila na kratko navedli na ministrstvu.

Nabor predmetov po posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih je določen v 90. členu zakona o osnovni šoli. Ta zapoveduje, da se pri učencih od 1. do 3. razreda preverja znanje iz slovenščine in matematike (na narodno mešanih območjih tudi znanje iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike). Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika, od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.

Če učenec izpita ne opravi, mora v naslednjem letu v šolske klopi

Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija. Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne upravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.

Za učence, ki se izobražujejo na domu, poteka ocenjevanje znanja v prvem roku v času od zaključka prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja, ter v drugem roku v 10 delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. Roki so določeni s šolskim koledarjem. Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca.

Kakšna je kakovost znanja?

Izpiti so lahko pisni in ustni (pri slovenščini oz. italijanščini oz. madžarščini kot maternih jezikih, pri tujem jeziku in matematiki) ali samo ustni (pri drugih predmetih). Pisni del izpita traja največ 60 minut, ustni del pa največ 30 minut. Teme, naloge in vprašanja za izpit, ki so v skladu z učnim načrtom predmeta, določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita. Izpitna komisija oceni učenca neposredno po ustnem izpitu in ga tudi takoj po izpitu seznani z oceno.

Izpiti so večinoma potekali v popoldanskem času, po rednem dopoldanskem pouku, kar je za učitelje, skupaj s pripravo gradiv in izpitov, seveda pomenilo dodatne obremenitve. Vendar pa, kot je v odgovoru poudarilo tudi ministrstvo, je izobraževanje na domu pravica staršev do izbire izobraževanja: v javni šoli, zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu. Pri tem se poraja vprašanje, kakšna je kakovost znanja, ki ga otroci pridobijo s šolanjem na domu. »Na podlagi letošnjih podatkov bo Zavod RS za šolstvo izvedel strokovno študijo dosedanjega izobraževanja na domu. Na podlagi ugotovitev in predlaganih ukrepov bo pripravljen predlog sprememb sistema izobraževanja na domu,« odgovarjajo na ministrstvu.

Juhant: Ne gre le za znanje, temveč tudi življenjske izkušnje

Otroci pa v šolo hodijo tudi zaradi socialnih veščin, prijateljskih odnosov in življenjskih izkušenj med vrstniki. Kaj za otroka pomeni odraščanje brez sošolcev, smo povprašali specialnega pedagoga Marka Juhanta. »Šolanje na domu za otroka ne pomeni, da otrok nima vrstnikov, saj mu starši še vedno lahko organizirajo druženje s prijatelji. Nima pa mešanice vrstnikov in izkušenj, kako je z vrstniki, ki ga ne sprejemajo. Nima izkušenj z iskanjem prijateljstev v običajnem okolju, kjer nisi že vnaprej toplo sprejet. Zdi se mi, da je to pomembna izkušnja za nadaljnje življenje.« Juhant ob tem pravi, da šolanje na domu za otroka tudi ne pomeni, da ni socializiran. »Ne odrašča pa v realnem okolju.«

Če otrok nima izkušenj druženja s sošolci, kaj to pomeni za njegovo nadaljnje socialno življenje? »Odvisno od tega, na koga naletijo otroci kasneje v življenju in kakšne bodo njihove prve izkušnje – ali se bodo postavili zase ali pa se soočili s težavami.«

Juhant kot pozitiven vidik šolanja na domu sicer vidi v tem, da v izpitnem gradivu morda starši lažje presodijo, kaj je zares pomembno in kaj ne. »Veliko je odvisno od vrednot staršev: če menijo, da mora biti otrok delaven in pošten, je to nekaj drugega, kot da mora biti uspešen in srečen. Starši smo vedno nekje vmes, četudi se zadnje generacije vse bolj nagibajo k drugemu, da bi bili uspešni in srečni, ne naredijo pa veliko, da bi bili delovni.« Sicer pa je po njegovem tako tudi urnik bolj človeški, saj otroški možgani zjutraj še ne delujejo prav dobro, prav tako ne odrasli. »Ni slučaj, da večina sveta začenja službo ob 8. ali 9. uri.« Prednost bi lahko bila tudi v tem, da so otroci tudi že vajeni izpitnega načina učenja, ki jih čaka na fakulteti. Toda še prej jih čaka težav srednja šola, ki je z vidika odnosov, primerjav in obdobja pubertete prav tako lahko precej težavna za mladostnike.

Gre za življenjske izkušnje

Za otroke, ki bodo po šolanju doma vstopili v kakšno od izobraževalnih ustanov, je lahko vse skupaj šok, ni pa nujno. »Obstaja možnost, da bo v primerjavi z otroki, ki obiskujejo javno šolo, v neki meri zaznamovan njihov socialni razvoj. Vendar pa tega nikoli ne bomo mogli dokazati, saj otroka ne moreš imeti hkrati v enem in drugem programu. Drugo je, kar povedo otroci. Nekateri bi radi hodili, pa po navodilih mater tega ne smejo povedati na glas. A to so že druge zgodbe, v katerih pa kratko vedno potegnejo otroci.«

Zakaj je po mnenju Juhanta šolanje na domu v takšnem porastu? Kajpak je za to poskrbela epidemija koronavirusa in z njo ukrepi v šolah. »Bilo je enostavnejše, že tako ali tako je bilo vse doma. Šolanje je bilo redno – ne enkrat na daljavo, enkrat doma. Poleg tega je močno prevladoval občutek, da šole in učitelji nič ne vedo. Za to je sicer odgovorna le ministrica, nihče drug. A tudi sicer je veliko nezadovoljstva s programi v javnih šolah. Toda doma otroci niso deležni izkušenj, ki bi jih doživeli v šoli. Ne le za znanje, gre tudi za življenjske izkušnje.«