SPROŠČANJE UKREPOV

Kje v Sloveniji zaslužijo novo sproščanje ukrepov in koliko manjka drugim

Ena od statističnih regij po številkah močno izstopa.
Fotografija: Simbolična fotografija. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Jure Eržen, Delo

Covid razmere se ponekod, če državo ponovno razdelimo na regije, poslabšujejo. Primer tega je Obalno-kraška statistična regija, ki utegne kmalu zatavati v črno območje. Čeprav je vlada še do pred kratkim ukrepe spremljala na ravni celotne države, saj odstopanja po regijah niso bila tako velika, se je včeraj odločila, da jih ponovno loči in območje Obale obarva rdeče. Preostala Slovenija še naprej ostaja oranžna, čeprav so nekatere statistične regije bistveno uspešnejše od drugih. Za primer vzemimo Posavsko regijo, kjer sedemdnevna pojavnost virusa na 100.000 prebivalcev znaša 160,6. Ta regija je hkrati edina v državi, ki je izpolnila kriterij za vstop v rumeni razred, a kljub temu ni bila deležna nobenih ugodnosti. 

Po uspešnosti Posavski regiji sledijo Jugovzhodna Slovenija (200,7), Zasavska (208,2), Koroška (208,9), Podravska (211,3), Goriška (218,7), medtem ko so ostale regije – naštete od bolj do manj uspešne – Savinjska, Osrednjeslovenska, Primorsko-notranjska, Pomurska in Gorenjska razvrščene v pasu od 245 do 289 sedemdnevne incidence na 100.000 prebivalcev.

Spodaj objavljamo tabelo, ki prikazuje trenutno sedemdnevno pojavnost novega koronavirusa, v katerem razredu se trenutno nahaja in koliko ji manjka, da se uvrsti v boljši razred. Seveda to velja, če bi država ukrepe ponovno sprejemala na podlagi statističnih regij in ne na ravni države.

Kdaj v razred s še manj ukrepi, če bi se odločalo na ravni posamezne statistične regije. FOTO: A. L.
Kdaj v razred s še manj ukrepi, če bi se odločalo na ravni posamezne statistične regije. FOTO: A. L.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas