Kdor je debelo lagal, ima debele buče (FOTO)
Dandanes, ko so majhne kmetije v zatonu, je dejavnost turističnih in kulturnih društev, ki ohranjajo stare kmečke običaje, hvalevredna. Res je, da domala vsa dela hitro in natančno opravijo stroji, a je pomembno, da se mladim pokaže, kako je bilo nekoč. Zato je vseh pohval vreden tradicionalni dogodek iz Vučje Gomile, raztegnjene vasi z 250 dušami nad panonskim turističnim biserom, Moravskimi Toplicami.
Kulturno-umetniško društvo (KUD) Avgusta Gašpariča, katerega predsednica je neutrudna Maja Cigüt, je na sončno oktobrsko nedeljo pripravilo tradicionalno prireditev ročnega pobiranja bučnega semena. Ali kot po domače pove Cigütova: »Poubirali smo tikvino seme.«
Delo se začne že spomladi, ko posadijo stare sorte.
Buče imajo posebno radi
KUD Avgusta Gašpariča Vučja Gomila je bil ustanovljen leta 1981 in je eden od nosilcev društvenega življenja v vasi. Članstvo je dejavno na različnih področjih, saj imajo pevski zbor, radi recitirajo, pripravljajo skeče in druge predstave, predvsem pa se posvečajo dnevu žena ter ličkanju in lupljenju bučnega semena. Ob koncu leta pripravijo tudi miklavževanje ter obdarijo otroke.
Semen dovolj za lüjpanje
Na njivi 85-letne Olge Škalič, kjer so imeli posajene starejše sorte buč, se je že v zgodnjem dopoldnevu zbralo približno dva ducata članic in članov društva ter drugih vaščanov, tudi najmlajša, 2,5-letna Miša Gumilar, in najstarejša, 76-letna Slavica Gibičar, in delalo v prijetnem vzdušju. »Kot vidite, smo v Vučji Gomili prvo oktobrsko nedeljo združili prijetno s koristnim in se na prostem, ob lepem vremenu, podružili in poveselili. Člani KUD Avgusta Gašpariča smo se zbrali na njivi, zasajeni z bučami, in se lotili ročnega pobiranja bučnih semen. Na pomoč so nam priskočili še nekateri vrli sovaščani in sovaščanke, tako da je delo v dobri družbi ob obilici humorja hitro steklo,« nam je povedala predsednica društva in dodala, da letošnja letina ni bila posebno dobra, ker jim je ponagajalo vreme. Kljub temu bo semen dovolj za društveno lüjpanje tikvinoga semena (lupljenje), ki bo sredi novembra. In šele nato bodo stisnili društveno bučno olje ter ga razdelili med člane.
»Naj bojo buče tak debele, kak je moja rit!
Za člane društva se delo z bučami začne že spomladi, ko posadijo stare sorte, in sicer na zemljišču starejše domačinke. »Za nas je vse, povezano z bučami, od sejanja do obiranja semena in lupljenja ter stiskanja olja, pomembno zaradi druženja krajanov in ohranjanja starega običaja in opravila. Nekoč ni bilo buč golic in je bilo treba seme lupiti. Ljudje so se zbirali in družili, enkrat pri enem, drugič pri drugem gospodarju, in veselo je bilo povsod. Želimo si, da tradicija ne bi zamrla,« razlaga Maja Cigüt. Ker je letos letina nekoliko slabša, predvidevajo, da bodo iz približno 40 do 50 kg semena stisnili od 15 do 20 litrov vrhunskega bučnega olja.
50 kg semena je potrebnega za 20 litrov olja.
Posodobljena tradicija
Ob obisku Vučje Gomile smo v klepetu s prijaznimi gostitelji izvedeli marsikaj zanimivega o življenju ljudi v tej lepi vasi nedaleč od madžarske meje, bučah in tudi o inovatorju, 70-letnem Štefanu Žišku, ki je posodobil pobiranje bučnega semena, saj je sestavil posebno orodje za sekanje buč, kar je bistveno olajšalo delo na njivi. Nekoč so namreč to delali z navadno sekiro, kar ni bilo tako učinkovito, pa še nevarno je bilo. »Zdaj pa je to tako enostavno, da ni nobenih težav,« nam še pove Prlek Niko Veher iz Ivanjkovcev, ki se je pred leti priženil v Vučjo Gomilo, kjer je pred dnevi z desetletnim Maticem sekal buče.
Na njivi Olge Škalič smo slišali tudi nekaj rekov o bučah: »Če bi radi imeli debele buče, bi morali med sajenjem debelo lagati.« »Jaz samo povem, kako so nekoč rekli, in nič ne lažem,« nekdo drug pa je dodal: »Pri nas je bila navada, da po sajenju sedeš na rob njive in rečeš: 'Naj bojo buče tak debele, kak je moja rit!'«
Med koruzo in krompir
Za buče je od nekdaj veljalo, da so vrinjene med posajeno koruzo. »Tako so to delali naši starši, ki so na majhni posesti preživljali dokaj velike družine. Spominjam se, da so buče sadili med koruzo in krompir, po navadi pa tudi na robovih njiv, da so imele več svetlobe. Gojili so stare sorte, ki so rodile veliko debelejše plodove, se pravi buče, ki so imele seme z luskinami. Te smo pozimi luščili. Danes sadimo golice. Kot vidite, se je na njivi zbralo več članov društva in pridno trebijo semena iz razpolovljenih buč, ki jim pravimo kopaje. Te smo v preteklosti krmili goveji živini in prašičem, zanje je bila to osvežitev pri suhi krmi,« nam je razlagal obiskovalec z desnega brega reke Mure.
