Jožica Frigelj: 12-letnik je streljal!? Skoraj verjamem, da ga veliko otrok občuduje

Strokovnjakinja mag. Jožica Frigelj, učiteljica leta 2023, je za Slovenske novice spregovorila o tem, kako so šole doživljale 10. april – dan, ko naj bi potekali napadi, a se na srečo niso zgodili.

»Ne le otrok in staršev, tudi učiteljev je strah, ne nazadnje bi bili v situaciji najbolj izpostavljeni. Ne glede na 'minimalno ogroženost' je treba vsako tako grožnjo jemati zelo resno,« je dejala pedagoginja.

Pravi, da to ne pomeni, da je treba širiti paniko, a zadevo je nujno obravnavati z vso resnostjo. 

Policisti prejeli več prijav o grožnjah glede strelskega pohoda, v Lendavi učenec prinesel plinsko pištolo

»Nekdo je na nekem socialnem omrežju napisal, da je to naša nova realnost. Tega sicer nočem verjeti, a prva stvar, ki sem jo dan potem zjutraj prebrala na socialnem omrežju, je bila, da je učenec osnovne šole v Lendavi v šolo prinesel pištolo.«

Naravne nesreče so vse kaj drugega kot človeška izprijenost

Učiteljica predvideva, da bo v prihodnje potreben protokol ravnanja v primeru strelskega napada, podoben protipožarnim in protipotresnim vajam. 

»To me zelo žalosti. Naravne nesreče so vse kaj drugega kot človeška nedoraslost ali izprijenost,« je iskrena.

Desetega aprila so se veliko pogovarjali z učenci – o strahovih in pravici do občutenja takšnih čustev. FOTO: Voranc Vogel

Na njihovi šoli so učitelji 10. aprila ravnali umirjeno, veliko so se pogovarjali z učenci – o strahovih in pravici do občutenja takšnih čustev. Sicer je bila tisti dan odsotna skoraj tretjina učencev, nekateri so bili doma že prej zaradi bolezni, nekaj pa jih je gotovo izostalo zaradi groženj. 

Ravnateljica je preko e-pošte učitelje obvestila o protokolu za tisti dan: vhodna vrata šole bodo zaklenjena, poostren bo nadzor v okolici šole in otroci ne smejo biti nikjer sami – slednje je bilo sicer v veljavi že prej. Pred vhodna vrata so postavili varnostnika. 

Dobili so tudi okrožnico ministrstva, da naj se z otroki pogovarjajo o situaciji in jih spodbujajo, da izrazijo čustva.

Denis Čaleta: »Vprašanje časa, kdaj in v kakšnem obsegu bo prišlo do takšnega incidenta«

»Sicer pa je dan tekel po ustaljenih tirnicah, pouk je potekal normalno, nobena dejavnosti ni odpadla, tako da so bili tudi zaradi tega otroci lahko pomirjeni,« je dodala. 

Nimajo pozitivnih zgledov

»Otroci zelo radi posnemajo druge in se identificirajo s 'slavnimi' osebami. Ker nimajo pozitivnih zgledov in ker nas trenutno vsi zasipajo le z novicami o vojnah, streljanju, pobijanju, sploh fantje v tem vidijo priložnost, da zadostijo svoji potrebi po afirmaciji,« je pojasnila.

Stanje ponazarja s primerom: »12-letnik je streljal!? Skoraj verjamem, da veliko otrok občuduje, kaj si upa, seveda pa pri tem niti slučajno ne razmišljajo o posledicah takega dejanja. Pomembno je le, da se pokažejo. Da jih opazimo.«

Pravi, da dekleta navadno uporabljajo drugačne taktike – na spletu naj bi se ponašale s svojimi feminilnimi atributi in tako zadostile potrebi po pozornosti.

»Otroci so zrcalo družbe, v kateri živijo. Jasno in glasno nam sporočajo, da smo popolnoma skrenili s prave poti.« FOTO: Jože Suhadolnik/delo

»Res veliko otrok z različnimi mejnimi ravnanji kliče, kriči po pozornosti. A ne po taki, ko dobi najnovejši telefon, ki ga zadovolji le trenutno, temveč po taki pravi, da se z njim ukvarjaš, da mu postaviš meje, znotraj katerih se bo počutil varnega. Da sliši kdaj tudi odločen ne.«

Manjka jim kakovosten čas z družino

»Veliko otrok trpi zaradi kroničnega pomanjkanja kakovostnega preživljanja časa s starši in odsotnosti vzgoje. Potem pa se recimo izživljajo nad starostniki v DSO, trpinčijo mačke, to snemajo ter objavijo, nadlegujejo potnike na avtobusih, maltretirajo vrstnike, uničujejo smetnjake, se izživljajo po garažnih hišah …«

Frigelj meni, da je možno tudi, da je grožnje streljanja namenoma sprožil nekdo, ki v širjenju strahu in panike išče osebno korist ali zadovoljstvo.

V tej slovenski osnovni šoli uvedli pravilnik primernega oblačenja: prisluhnili so učencem

»Otroci so zrcalo družbe, v kateri živijo. Jasno in glasno nam sporočajo, da smo popolnoma skrenili s prave poti. Ko je poudarek na tem, kaj imaš, in ne kdo si, ko je vse življenje eno samo tekmovanje, kjer šteje le zmaga,« opaža.

»Popolnoma smo zanemarili človeka, večinoma smo vsi strošek, ki ga je treba zmanjšati.«

Pravi, da kot družba nimamo osnovnih moralnih vrednot - čisto vseeno je, če jih kršimo: »Pravzaprav so kršitelji pogosto še nagrajeni: s položajem, bogastvom, družbenim priznanjem in odobravanjem.«

»Dvomim, da si sploh kdo predstavlja, kaj vse otroci vidijo, čutijo in komentirajo iz sveta odraslih. Iz njihovih komentarjev pa je popolnoma jasno, kaj jim kot družba sporočamo in dajemo. En velik, prazen nič,« je ostro zaključila.