Janezovi hudo bolni mami ne nameravajo povedati, da je izgubila sina

GORNJI PETROVCI – V gorički vasici Martinje s kakšnimi sto dušami se je zadnji januarski dan okrog pol štirih popoldne zgodila nenavadna nesreča, v kateri je umrl 56-letni domačin Janez Čerpnjak. Utopil se je v majhnem domačem ribniku, premera dober meter in globine največ 40 centimetrov. Kot je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš, so policisti po zbranih obvestilih ugotovili, da je moški v drvarnici sekal drva in se pri tem usekal v dlan. »Odšel je do bližnjega ribnika in si roko verjetno hladil oziroma spiral v vodi ter padel v ribnik. Našel ga je sorodnik in ga začel oživljati, vendar neuspešno. Zdravnik ni ugotovil znakov nasilja in je odredil sanitarno obdukcijo,« je dodala Rauševa.
Na kraju tragedije, kjer smo se pogovarjali z Janezovo sestro Bernardo Horvat in partnerjem njene hčerke, ki je pokojnega Janeza odkril v ribniku, Dejanom Kraljem, smo med drugim slišali, da je nesrečni Janez z 80-letno mamo Polono živel pri eni od treh sester in njeni družini. Že prej smo od sosedov izvedeli, da je šlo za volka samotarja, ki pa je bil priden in delaven. Rad je pomagal vsakomur, ki je potreboval pomoč. Že nekaj časa je razlagal, da mora sekati in razklati drva, kar je v sredo tudi počel. A že pred tednom dni, ko so reševalci prišli po njegovo bolno mamo Polono, da bi jo odpeljali v bolnišnico, je Janez slutil, da se mu bo zgodilo nekaj hudega.

»Ni se prišel niti poslovit od mame, le dejal nam je, da bo on prej umrl kot ona. In to se je res zgodilo,« nam je žalostno razlagala sestra Bernarda in dodala, da so se v družini strinjali, da mami ne bodo povedali, da je ostala brez edinega sina. »Že pet let je hudo bolna in je vseskozi v postelji. Zaradi močne demence pa bi ji težko sploh kaj dopovedali. In tudi če bi ji, bi ji to gotovo še dodatno škodovalo,« še pove Bernarda. Povedala nam je tudi, da njen pokojni brat ni bolehal za nobeno boleznijo, se je pa bal krvi, in to ga je očitno pokopalo. Najbrž mu je postalo slabo, ko si je šel umit roko in je zagledal svojo kri.
Podobno meni tudi Dejan, ki je Janeza našel. Šele ko je odkril kri na poti med drvarnico in ribnikom, ki je sicer ni bilo veliko, mu je bilo jasno, da se je zgodilo nekaj hudega. »Ko sem se pripeljal domov, nisem ničesar videl ali slišal. Šele pozneje, ko sem videl, da ga ni v drvarnici, sem šel pogledat, kam vodi sled krvi. Videl sem ga ležati v ribniku, cel je bil v njem, ne samo glava. Potegnil sem ga na suho in poskušal oživljati, a je bilo prepozno,« nam je povedal Dejan Kralj.