NADLEŽEN KRVOSES
Iztrebili bodo tigrastega komarja
V slovenski Istri predvidevajo 91-odstotni upad nadležnega krvosesa. Štiri občine bodo za ukrepe porabile dobrih 20.000 evrov.
Odpri galerijo
Pikajo le podnevi. FOTO: 7th Son Studio/shutterstock
Letošnje poletje si bomo bržčas zapomnili po velikem številu komarjev, ki pikajo in pijejo kri. Ene najbolj nadležnih žuželk se le stežka rešimo. Kot kaže, pa so v slovenski Istri s posebno akcijo zoper tigrastega komarja zadeli v polno.
Štiri občine so stopile skupaj in na gladino stoječe vode v občinskih parkih, pokopališčih, jaških od maja do konca septembra vnašajo sredstvo za zatiranje ličink. Domačini naj bi že avgusta opazili manj komarjev te tujerodne vrste, pričakovanja županov pa so, da bo nekajmesečna akcija prinesla kar 91-odstotno zmanjšanje njihovega števila.
V Sloveniji sicer najbolj poznamo navadnega komarja, ki je kot nekaj več kot 30 drugih vrst komarjev domoroden. Prenaša nevaren virus zahodnega Nila ter japonski encefalitis. Tigrasti komar, ki prihaja iz jugovzhodne Azije, pa je prvič prispel leta 1997 na staro celino z ladijskim transportom odpadnih avtomobilskih gum v Albanijo.
Pika le podnevi (zjutraj in dopoldne, v času največje dnevne vročine se skriva v senčnih in vlažnih okoljih), kar pri naših komarjih opazimo le izjemoma. Znan je po hitrem širjenju ter lahkem osvajanju umetnih, od človeka ustvarjenih bivališč. Za razmnoževanje potrebuje majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati, in se s tem izogne njihovi konkurenci.
Njegova posebnost je tudi, da je zelo slab letalec (preleti lahko le 200 metrov) in da so njegova dormantna jajčeca zelo odporna proti izsuševanju in nizkim temperaturam. Je potrjen prenašalec povzročiteljev rumene mrzlice, mrzlice denga, čikungunje in v zadnjem času virusa zika. Prenosa teh bolezni Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji za zdaj ni zabeležil, pišejo na svoji spletni strani.
Za zdaj so ti komarji le nadloga, ker se hitro in množično razmnožujejo, pa so se v občinah Izola, Koper, Piran in Ankaran odločili stopiti skupaj v boju proti nadležnim žuželkam. Ustavimo razvoj tigrastih komarjev je akcija, ki poteka v povezavi oziroma s svetovanjem Univerze na Primorskem, Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. V začetku maja, ko so na Obali predstavili akcijo, je Katja Kalan z omenjenega oddelka primorske univerze povedala, da bodo uporabili sredstvo aquatain, ki zmanjša možnost razvoja ličink tigrastega komarja v vodi.
»Sredstvo aquatain ni biocid, temveč deluje mehansko. Na vodni gladini ustvari film, ki preprečuje dihanje in razvoj ličink komarja ter polaganje jajčec samičkam. Ne obremenjuje okolja in ni škodljivo za ljudi, živali, rastline in neciljne organizme, kot so čebele, ribe itd.« Sredstva ne nameščajo na območjih, kjer ima tigrasti komar že dovolj naravnih plenilcev, torej ob rekah, jezerih, mlakah, ampak v jaške javne infrastrukture, fontane in druga mesta, kjer je stoječa voda. Tako so se povezale občine oziroma njihova komunalna podjetja, ki skrbijo, da na 28 dni nanašajo aquatain, hkrati pa so vključili občane. Razdelili so zloženke, v katerih opozarjajo, na kaj naj pazijo v svojih domovih, da ne bodo omogočili ugodnih razmer za razvoj tigrastega komarja. Razvojni krog od jajčeca do odraslega osebka sicer spomladi in jeseni traja od 15 do 20 dni, poleti pa le šest do osem.
Primorske občine so napovedale, da stroški svetovanja univerze ter stroški zgibank in drugih materialov za vse štiri občine ne bodo presegli 15.000 evrov. Poleg tega nakup in vnos sredstva aquatain vsako staneta še nekaj tisoč evrov. Nekaj sto brezplačnih kapalk s tem sredstvom, po 50 mililitrov, so zagotovile tudi svojim občanom.
Zatiranja komarjev so se lotili še v občinah Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba. Spomnimo, zaradi svojih značilnosti se najhitreje širijo v urbanem okolju z veliko hišami. Ukrepanje naj bi obrodilo sadove, uradni rezultati bodo znani kmalu. Morda bodo spodbudili tudi druga urbana okolja po Sloveniji, da začnejo učinkovito zatirati tigrastega komarja.
Stopili so skupaj. FOTO: Občina Izola
Štiri občine so stopile skupaj in na gladino stoječe vode v občinskih parkih, pokopališčih, jaških od maja do konca septembra vnašajo sredstvo za zatiranje ličink. Domačini naj bi že avgusta opazili manj komarjev te tujerodne vrste, pričakovanja županov pa so, da bo nekajmesečna akcija prinesla kar 91-odstotno zmanjšanje njihovega števila.
Pomete s tekmeci
V Sloveniji sicer najbolj poznamo navadnega komarja, ki je kot nekaj več kot 30 drugih vrst komarjev domoroden. Prenaša nevaren virus zahodnega Nila ter japonski encefalitis. Tigrasti komar, ki prihaja iz jugovzhodne Azije, pa je prvič prispel leta 1997 na staro celino z ladijskim transportom odpadnih avtomobilskih gum v Albanijo.
Obalne občine so sredstvo za zatiranje razdelile tudi občanom.
Pika le podnevi (zjutraj in dopoldne, v času največje dnevne vročine se skriva v senčnih in vlažnih okoljih), kar pri naših komarjih opazimo le izjemoma. Znan je po hitrem širjenju ter lahkem osvajanju umetnih, od človeka ustvarjenih bivališč. Za razmnoževanje potrebuje majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati, in se s tem izogne njihovi konkurenci.
Njegova posebnost je tudi, da je zelo slab letalec (preleti lahko le 200 metrov) in da so njegova dormantna jajčeca zelo odporna proti izsuševanju in nizkim temperaturam. Je potrjen prenašalec povzročiteljev rumene mrzlice, mrzlice denga, čikungunje in v zadnjem času virusa zika. Prenosa teh bolezni Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji za zdaj ni zabeležil, pišejo na svoji spletni strani.
Ljudem in drugim živalim ne škodi
Za zdaj so ti komarji le nadloga, ker se hitro in množično razmnožujejo, pa so se v občinah Izola, Koper, Piran in Ankaran odločili stopiti skupaj v boju proti nadležnim žuželkam. Ustavimo razvoj tigrastih komarjev je akcija, ki poteka v povezavi oziroma s svetovanjem Univerze na Primorskem, Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. V začetku maja, ko so na Obali predstavili akcijo, je Katja Kalan z omenjenega oddelka primorske univerze povedala, da bodo uporabili sredstvo aquatain, ki zmanjša možnost razvoja ličink tigrastega komarja v vodi.
Podarjajo zeliščaV največji slovenski občini, Ljubljani, že več let poteka akcija proti tigrastim komarjem. Občani in občanke lahko na zbirno mesto pred poletjem prinesejo odsluženo posodo iz keramike, plastike in kovine, MOL pa jih za njihov trud nagradi s sadikami zelišč, ki odganjajo komarje – roženkravta, šetraja, žajblja, timijana, mete, melise, bazilike, kopra, komarčka.
»Sredstvo aquatain ni biocid, temveč deluje mehansko. Na vodni gladini ustvari film, ki preprečuje dihanje in razvoj ličink komarja ter polaganje jajčec samičkam. Ne obremenjuje okolja in ni škodljivo za ljudi, živali, rastline in neciljne organizme, kot so čebele, ribe itd.« Sredstva ne nameščajo na območjih, kjer ima tigrasti komar že dovolj naravnih plenilcev, torej ob rekah, jezerih, mlakah, ampak v jaške javne infrastrukture, fontane in druga mesta, kjer je stoječa voda. Tako so se povezale občine oziroma njihova komunalna podjetja, ki skrbijo, da na 28 dni nanašajo aquatain, hkrati pa so vključili občane. Razdelili so zloženke, v katerih opozarjajo, na kaj naj pazijo v svojih domovih, da ne bodo omogočili ugodnih razmer za razvoj tigrastega komarja. Razvojni krog od jajčeca do odraslega osebka sicer spomladi in jeseni traja od 15 do 20 dni, poleti pa le šest do osem.
Razdelili kapalke
Primorske občine so napovedale, da stroški svetovanja univerze ter stroški zgibank in drugih materialov za vse štiri občine ne bodo presegli 15.000 evrov. Poleg tega nakup in vnos sredstva aquatain vsako staneta še nekaj tisoč evrov. Nekaj sto brezplačnih kapalk s tem sredstvom, po 50 mililitrov, so zagotovile tudi svojim občanom.
Tudi v prosti prodajiZa liter sredstva aquatain je denimo treba na spletni strani amazon.it odšteti približno 50 evrov. V prosti prodaji smo ga našli tudi v vrtnariji Marjetice Koper, kjer 50 mililitrov stane nekaj manj kot šest evrov. Aquatain sicer ni biocid, ampak tekoči proizvod na osnovi PDMS-silikona, ki se ga preprosto nanese na površino stoječih in zajezenih površinskih vod, en mililiter zadostuje za en kvadratni meter.
Zatiranja komarjev so se lotili še v občinah Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba. Spomnimo, zaradi svojih značilnosti se najhitreje širijo v urbanem okolju z veliko hišami. Ukrepanje naj bi obrodilo sadove, uradni rezultati bodo znani kmalu. Morda bodo spodbudili tudi druga urbana okolja po Sloveniji, da začnejo učinkovito zatirati tigrastega komarja.
