MEDALJI ZA HRABROST

Iz ognja rešila stanovalce

Objavljeno 16. julij 2020 12.21 | Posodobljeno 16. julij 2020 12.21 | Piše: Aleš Andlovič

Policista Aleš Serdt in Sašo Habjanič po vseh štirih v ogenj. V bloku v Kidričevem je nekdo zakuril kar na hodniku.

Sašo Habjanič (levo) in Aleš Serdt se v času reševanja nista zavedala preteče nevarnosti. FOTO: Aleš Andlovič
»Postati policist je bila otroška želja. Podobno kot ko majhnega otroka vprašaš, kaj bo počel, ko bo odrastel, in kot iz topa izstreli: 'Postal bom policist.' Po končanem šolanju za ekonomskega tehnika sem se vpisal na policijsko akademijo v Tacnu,« je pogovor začel 33-letni Aleš Serdt.

image
Stanovalce so morali nositi iz gorečega stanovanja na Ptuju. FOTO: Gorodenkoff, Getty Images
Prekmurec, ki si sicer kruh služi na policijski postaji najstarejšega slovenskega mesta, je pred dnevi s prekmurskim kolegom, 49-letnim sodelavcem Sašem Habjaničem, prejel medaljo za hrabrost.
 

Po vseh štirih


»Ko se znajdeš v tovrstni situaciji, ne razmišljaš, ampak odreagiraš instinktivno. Tako kot vsak državljan, ki pride v podobno situacijo,« je priznal Sašo Habjanič, mlajši kolega pa dodal: »Tega, kaj vse bi se lahko zgodilo, se zaveš šele pozneje, ko je vsega, tudi nevarnosti, že konec.« Da sta 4. aprila letos tvegala življenji, se sicer zavedata, a vseeno ostaja skromna. »Bilo je jutro, ko smo dobili informacijo, da gori v večstanovanjski zgradbi v Kidričevem,« je kritične trenutke podoživljal Sašo Habjanič. Nekdo je na hodniku pred stanovanjem 40-letne stanovalke zakuril papir in karton. Ogenj se je razširil na leseno mizico na hodniku in še več predmetov.

Medalje tudi občanom

Medalji za hrabrost sta policista Policijske postaje Ptuj Sašo Habjanič in Aleš Serdt prejela ob dnevu slovenske policije. Najzaslužnejšim posameznikom so podelili najvišja priznanja policije. Za pogumna dejanja so 51 prejemnikom podelili medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost: prejelo jih je 29 policistov in 22 občanov, ki so v kritičnih trenutkih pomagali reševati življenja ljudi.

Aleš Serdt iz Tišine in Sašo Habjanič iz Murske Sobote sta se povzpela do prvega nadstropja, iz katerega se je vil gost črn dim. Habjanič je stekel do službenega vozila po gasilni aparat in se hitro vrnil, da bi lahko Serdt, ki je tudi član domačega tišinskega prostovoljnega gasilskega društva, začel gasiti požar. Zaradi močnega dima je legel na tla in se po vseh štirih plazil do hodnika z gasilnim aparatom v roki. Habjanič ga je s hojo v počepu spremljal in s svetilko svetil pred njim, da ne bi izgubil orientacije. Ker jima je zmanjkovalo zraka, sta se vrnila pred blok, tam pa opazila, da še vedno gori.

Zajela sta zrak, se še enkrat vrnila na hodnik in pogasila ogenj. V tistem času so na kraj požara prispeli tudi gasilci in začeli opravljati svoje delo. Policista pa nista križemrok čakala na razplet, ampak sta nadaljevala evakuacijo stanovalcev. Habjanič je stekel do okna stanovanja, pred katerim je gorelo, in skozi odprto okno v stanovanju opazil dve ženski. Naročil jima je, naj se zadržujeta čim bližje oknu, da se ne bosta zastrupili z dimom. Ženski sta ubogali in jo odnesli brez najmanjše praske.

Postati policist je bila otroška želja.

Kakšne bi bile posledice, če policista s svojim hrabrim dejanjem ne bi pogasila ognja in bi se ta naprej širil po hodniku, pa si lahko le predstavljamo.

Alešu Serdtu, ki je policijsko uniformo oblekel pred desetimi leti, se je podobno zgodilo že pred časom: »A takrat na Ptuju. Zagorelo je v stanovanju v Kajuhovi ulici. Na žalost smo izgubili lastnika stanovanja, v katerem je zagorelo. Uspelo pa nam je evakuirati vse preostale stanovalce. Medtem ko se je širil gost dim, smo jih nosili iz bloka.«
 

Mir s kartoni


»Poznava se že dolgo, še iz časa, ko še nisva nosila policijske uniforme. Deloval sem kot nogometni sodnik, Aleš pa je imel kot nogometaš na igrišču tu in tam predolg jezik, pa sem ga miril s kartoni,« je v šali dejal Sašo Habjanič. Kot priznani nogometni sodnik je sodil celo na derbiju med Mariborom in Olimpijo, a zdaj zaradi dopolnjenega 45. leta deli pravico le še na tekmah Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. V nasprotju s kolegom, ki je sanjal o policijskem poklicu, se je za nošenje modre uniforme odločil po spletu okoliščin.

10 let Habjanič in Serdt nosita policijsko uniformo.

»Izučil sem se za inženirja tekstilne konfekcije in do leta 2009, ko se je zgodil stečaj, delal v Muri. Odločil sem se za srednjo tekstilno šolo, saj je Mura v zlatih časih zagotavljala soliden zaslužek. Po stečaju pa sem bil primoran reševati svojo eksistenco in sem se iz povsem ekonomskih razlogov odločil, da postanem policist,« je odkrito priznal Sašo Habjanič. Dejstvo, da kot policista ne delujeta v domačem kraju, pa vidita deloma kot prednost, a tudi kot slabost. »Od doma do Ptuja potrebujem 40 minut, kar je ravno prav, da si zbistriš glavo od delovnika,« je sklenil Habjanič. 




Deli s prijatelji