Deroča voda nosila zabojnike in avtomobile (FOTO)
Supercelične nevihte so znane po svoji dolgoživosti, kar pomeni, da lahko prepotujejo ogromne razdalje. Spremljajo jih siloviti nalivi in orkanski sunki vetra. Nevihtni sistem, ki je v četrtek prešel Slovenijo, je nastal daleč na vzhodu Francije in prepotoval skoraj tisoč kilometrov dolgo pot, da je prišel do nas. Nekatera območja je v kratkem času prešlo tudi več nevihtnih sistemov, zato so poleg močnega vetra in toče silovito narasli in poplavljali tudi posamezni hudourniški vodotoki. Ponekod je namreč v le nekaj urah padla skoraj mesečna količina padavin!
Izvedeli smo, da se je eden izmed najsilovitejših četrtkovih nevihtnih sistemov formiral nekje med Podbrdom in Zakojco. In ko se je v tistem priplazil do Cerknega in Novakov, je odprl mogočen pokrov ter se razlil na Cerkljansko hribovje ter na vse tiste kraje, ki so potem morali doživeti, bilo je v četrtek nekaj po 17. uri, pravi sodni dan.
Mimo prineslo betonsko korito
»Poglejte, prvi beličniki bodo že za pobrat'!« nam je v tistem pokazal Peter Poljanšek, upokojeni rudarski tehnik, ki že skoraj 40 let živi v Bevkovi ulici v Cerknem, ta pa je v četrtek postala čisto prava deroča reka.
In res: videli smo njegova živo zelena jabolka, po drugi strani pa smo videli tudi sila klavrn pogled na razdejanje, rezultat četrtkovih hudourniških poplav ter prevelike količine padavin – najmanj deset minut naj bi lilo po 140 litrov/minuto, Arso je poročal o 31,3 mm dežja –, zaradi česar je voda začela dreti po tamkajšnjih cestah, s seboj pa je odnašala vse, kar ji je bilo napoti, voda je po Cerknem nosila celo avtomobile?!
Ko je Bogdana Sedej, ki živi nasproti občinske stavbe, tedaj pogledala skozi okno, skoraj ni mogla verjeti svojim očem: po Bevkovi ulici se namreč mimo nje ni pripeljal avto, kot je vajena, pač pa kontejner?! Sploh pa se ni pripeljal, marveč ga je prinesla deroča voda. Mimo njenega doma je v tistem nosilo tudi betonska korita za rože ter še marsikaj drugega, voda je prišla seveda tudi k njej domov in povzročila dovolj škode, da poletje niti približno ne bo brezskrbno. Kot ne bo še za marsikoga, ki živi v tem delu Cerknega oziroma v preostalih prizadetih krajih, kot so Zakriž, Gorenji Novaki, Poče in Dolenji Novaki, kjer je uničevalo ceste, brežine, objekte ...
Strela v cerkev
Gasilci so posredovali tudi v občini Kostanjevica na Krki. Tam sicer ni bilo takšnega neurja, krajani pa so s strahom zrli v črno nebo v smeri Krškega in Brežic. »Sploh ni deževalo, samo močno je usekalo. Strela je najprej udarila v cerkev sv. Mohorja in Fortunata, od tam pa je preskočila na gospodarsko poslopje. Najprej sem zaznal vonj po zažganem, v tistem pa je bilo leseno poslopje že v plamenih,« smo od domačina izvedeli na Mohorju, priljubljeni izletniški in pohodniški točki nad Kostanjevico na Krki, ki leži na nadmorski višini 380 metrov le lučaj od Črneče vasi in slovensko-hrvaške meje. V neposredni bližini je stražni stolp, ki tu stoji še iz časov turških vpadov in so ga domačini ob pomoči domače občine Kostanjevica na Krki temeljito obnovili pred petimi leti. V njem sta dva zvona, za katera pravijo, da odganjata nevihtne oblake. Verjetno se v četrtek popoldne nihče ni spomnil na zvonjenje, je pa zvonjenje po udaru strele še dlje odzvanjalo iz cerkve sv. Mohorja. Zaradi požara so v Črneči vasi nekaj po 18. uri posredovali gasilci PGD Kostanjevica na Krki in Prekopa, ki so požar pogasili. Objekt v velikosti 25 kvadratnih metrov je v celoti uničen. T. J. G.
Gasilci so se spet izkazali
Vrnimo se k Petru Poljanšku, čigar hiša je bila v četrtek popoldne pravzaprav otok med poplavljeno strugo Cerknice na eni ter hudourniškimi poplavami, ki so drle po ulici navzdol, na drugi strani. Vse mu je poplavilo in zalilo.
Beličnikov, ki nam jih je kazal, zato ni pobiral s travnatih tal, temveč iz sivkaste gošče blata in ostankov iz livarne, ki jih sicer vozijo na Novake, kjer imajo poseben depo, zdaj pa je voda te nesnago prinesla k Petru naravnost pred domača vrata. V petkovem jutru je prav tako opazil, da večina stvari, ki so zdaj na njegovem dvorišču, niti približno ni njihova. Kdo bi vedel, od kod vse je to prišlo?
Okoli njegove hiše so včeraj dopoldne pomagali vzpostavljati red in čistiti nered tudi gasilci, ki so se ponovno izkazali. Za rokav smo sredi še enega napornega dne pocukali vodjo četrtkove intervencije Aleksandra Kovačiča iz PGD Cerkno: »V četrtek po 17. uri se je najprej začelo z udarom strele v transformator v Novakih in že kmalu zatem so se začele intervencije, druga za drugo, okoli 30 nujnih klicev smo prejeli v nekaj minutah. Spočetka smo bili še sami, nakar smo bili primorani aktivirati kompletno Gasilsko zvezo Cerkno, 9 društev, pa še Idrijo in Sosednjo Idrijo iz sosednje gasilske zveze. Naposled je pomagalo in reševalo 150 gasilcev, ki so bili na razpolago od popoldneva do polnoči.«
Okoli 18. ure, ko so bile razmere najhujše, so sprožili še sirene za splošno nevarnost. Nekaj časa je bila zaprta tudi cesta proti Gorenjim Novakom, iz vozila, ki ga je zalila voda, pa so cerkniški gasilci rešili človeka.
Huje kot leta 2007
Gasilci so morali naprej, Peter Poljanšek pa je pokazal, do kam mu je ob sodni uri segala voda. »Bil sem do pasu v vodi …« Pravi, da je bilo še veliko hujše kot leta 2007, ko je nazadnje bredel po lastnem dvorišču. Leta 2007 so se zgodili Železniki. Vse odtlej oziroma do četrtka ni bilo več tako hudo. Župan Cerknega Gašper Uršič je celo povedal, da je bila četrtkova količina padavin celo petkrat večja kot tista leta 2007. »Po prvih ocenah je gotovo za več milijonov škode!« je dejal. Pot do tega denarja zna povzročati hud glavobol, česar se zaveda tudi župan.
Od župana pa smo izvedeli tudi to, da je hudo škodo utrpela tudi bolnica Franja, kulturni spomenik državnega pomena. Njegove prve informacije so bile, da so v celoti uničene tri barake, še tri da so delno poškodovane kakor tudi, da sta uničena dostop do vhodnega objekta in električna napeljava. Izvedeli smo, da bolnica Franja svojih vrat še dolgo ne bo mogla odpreti.
Pa še to: združitev nevihtnih celic naj bi ustvarila tako imenovani bow echo efekt, silovit vremenski pojav, ki ga v Ameriki po moči vetrov dajejo celo ob bok zmernejšim tornadom.
150 gasilcev
je pomagalo in reševalo, na razpolago so bili od popoldneva do polnoči.
Debela kot jajce
Včeraj zjutraj, dan po hudi uri, je bilo v Krškem kot v mravljišču. Domačini so pometali in grabili dvorišča, na delu so bili cestarji in komunalni delavci, na strehah krovci, kmetje so si ogledovali škodo. Neurje se je nad Posavjem razbesnelo popoldne, močni nalivi, veter in toča pa so povzročili škodo, kakršne domačini ne pomnijo. Najhuje je bilo v pasu, ki je zajel stari del Krškega ter Videm in Sremič. Podrto drevje, razbiti avtomobili, škoda na objektih, ne le na strehah, debela toča, ki je padala pod kotom, je razbijala celo stekla na stavbah. Ogromna je škoda v vinogradih, sadovnjakih in drugih kmetijskih površinah, pa na infrastrukturi. Po nepopolnih podatkih je v delih občine Brežice poškodovanih ali uničenih okoli 30 streh na stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektih, v občini Krško je poškodovanih ali uničenih več kot 120 streh. Veliko škode je neurje povzročilo na stavbah in avtomobilih v starem mestnem jedru Krškega, najbolj jo je skupila fakulteta za energetiko, kjer je toča razbila številna stekla na pročelju stavbe, in sicer v vseh nadstropjih, prav tako je povsem sesipala okna na skladišču za šolo. Toča, ki je bila debela tudi kot jajce, je poškodovala številne avtomobile, udarci ledenih krogel so vidni tako na pločevini kot steklu. T. J. G.
V bolnici Franja so v celoti uničene tri barake, še tri so delno poškodovane.
