ČAKALA JE, KDAJ JO BO KONEC

Čudežno preživela 250-metrski zdrs z vrha Krna

Objavljeno 05. september 2020 15.19 | Posodobljeno 05. september 2020 15.20 | Piše: Tina Horvat

Ko je obtičala v edinem zametu svežega snega na sicer poledenelem območju, se je najprej prijela za uho, ker je mislila, da ji ga je pri drsenju odtrgalo.

Bernarda Konec opozarja ljudi, naj bodo previdni. FOTO: osebni arhiv
»Pol poti sem se še ustavljala, potem pa sem obupala in samo čakala, kdaj me bo konec. Kar dolgo je trajalo vse skupaj. A nekaj me je moralo varovati, da sem še na tem svetu in da me je odneslo ravno v tisti kup snega, ki ga je veter napihal le dan pred mojim padcem,« razmišlja Bernarda Konec iz Podljubinja pri Tolminu, ki je 29. decembra lani preživela 250-metrski zdrs z vrha Krna.

O nesreči je nekdanji načelnik Gorske reševalne službe (GRS) Tolmin Žarko Trušnovec na začetku tega tedna za Slovenske novice povedal, da je šlo za čudežno preživetje, saj s kraja, kjer se je ponesrečila, gorski reševalci v dolino praviloma prinesejo samo še trupla. Hvaležna neznani naravni sili za svoje življenje se nam je 39-letna mamica dveh otrok z veseljem odzvala na prošnjo, naj z nami deli neverjetno zgodbo.

Cepin ji je odneslo

image
Z vrha jo je odneslo po zaledenelem pobočju. FOTO: Miljko Lesjak
Ta se je začela odvijati tik pred novim letom, ko je bila z družbo dogovorjena, da gredo na Krn. Ko se je izkazalo, da drugi ne bodo mogli iti, se je, trmasta, kot je, odpravila kar sama. Snega je bilo zelo veliko, tudi veter je pihal in od koče do vrha je bilo zelo ledeno. Seveda je imela zimsko opremo, dereze in cepin, in navzgor ji je šlo zelo dobro. Na vrhu so bili poleg nje en Čeh in skupina Goričanov, in ko se je poslovila od njih in začela sestopati, se je zgodilo: »Že pri drugem koraku navzdol mi je zdrsnilo in me obrnilo na hrbet. Vedela sem, da se moram obrniti in se zaustaviti s cepinom. A vsepovsod je bil živi led in cepin mi je takoj odneslo. Hitrost pa je bila neverjetna, v sekundi se je tako povečala, da si tega ne da predstavljati. Takrat sem vedela, da je z mano konec. Bernarda, zaj...a si, sem si še rekla, čeprav sicer ne preklinjam, in se nekaj časa vseeno še poskušala ustavljati. Ta groza je kar dolgo trajala, kar naenkrat pa se je vse skupaj ustavilo,« se spominja najhujših trenutkov življenja.

Ko je obtičala v edinem zametu svežega snega na sicer poledenelem območju, se je najprej prijela za uho, ker je mislila, da ji ga je pri drsenju odtrgalo, nato se je pretipala po vsem telesu in tako ugotovila, da je sploh še živa! »Menda sem med drsenjem tudi zakričala, a tega se ne spomnim. Spomnim se le smrtne groze, ko se zaveš, da te čaka le smrt. Najhuje pa mi je bilo, ker sem vedela, da zapuščam svoja otroka,« nadaljuje.

Začudeni gorski reševalci

image
Ko jo je gorski reševalec Gorazd Bregant z vitlom dvignil v helikopter, se je zavedla, da je rešena. FOTO: Simon Čopi
Težko si je predstavljati tudi presenečenje dveh gorskih reševalcev, ki sta skoraj takoj prišla do nje, saj sta bila po naključju v bližini. Čeprav se zaradi počenih kolkov in zlomljenega gležnja, to so bile namreč njene edine poškodbe, ni mogla premikati, je očitno preživela dvestometrski zdrs, ki se po navadi konča s trčenjem v skale in zagotovo smrtjo!

2 gorska reševalca sta bila po naključju v bližini.

»Najprej je prišel do mene Čeh, s katerim sva se pogovarjala na vrhu, nato pa gorska reševalca Tilen in Simon. Takoj sta mi posodila svoji bundi, saj je bilo zelo mrzlo, me ovila v zaščitno folijo ter poklicala helikopter. Nimam besed in ne morem vam opisati, kako prijazni fantje so to! Vse imajo s sabo, vedno so pripravljeni, tudi če so v hribih in ne na akciji. Vsi so se mi čudili, da sem preživela, in spomnim se, kako je vidno odleglo Gorazdu Bregantu, reševalcu, ki me je potegnil z vitlom v helikopter. Gospa, a ste padli? Kako vam je ime, me je vprašal. V tistem trenutku sem pomislila, da je vse v redu in da sem rešena, čeprav me je tako bolelo, da sem mislila, da bom znorela. Vsa čast gorskim reševalcem, ki so me znali tako lepo umiriti in so me v zelo zahtevnih razmerah tako hitro odpeljali v dolino. Tisti dan je namreč pihalo in za helikopter je bilo vprašljivo, ali bo sploh lahko prišel,« podoživlja skoraj tragično doživetje.

Za silvestrovo že doma

image
Šla je tudi na skoraj usodno goro in jo v zahvalo poljubila. FOTO: osebni arhiv
Že tretji dan po čudežnem preživetju so Bernardo odpustili iz bolnišnice, saj se je izkazalo, da nima poškodovane hrbtenice, kot so najprej mislili. Tako je silvestrovala z najbližjimi. A vendar je njena rehabilitacija trajala kar štiri mesece in pri tem so ji stali ob strani njen+ partner in starši, zaradi česar jim je nadvse hvaležna. Zlomi so se ji dobro zacelili in zdaj spet hodi v hribe ter večkrat na teden vzdržuje kondicijo s tekom. »Dobro se počutim samo, če se dovolj gibljem. Brez hoje v hribe in teka preprosto ne morem, tako se dobro počutim in imam dovolj energije,« pripoveduje.

Tako bo šla že danes na Triglav, seveda le ob ugodnih razmerah, kmalu po nesreči pa se je povzpela tudi na skoraj usodno goro: »Krn je moja velika ljubezen in ne morem prešteti, kolikokrat sem bila že na njem. Ko sem v prejšnji službi delala tudi ponoči, sem šla velikokrat nanj takoj, ko sem prišla zjutraj z dela. Tudi letos poleti, ko sem se pozdravila, sem ga šla poljubit v zahvalo, ker sem preživela.« 

Dereze niso prijele
Bernarda tudi iskreno pove, da je prepričana, da je storila napako, in da si si želi, da bi bila njena zgodba v opomin vsem tistim, ki se odpravljajo v hribe. "Ko se spominjam, mi je jasno, da ne bi smela iti do vrha. Bilo je preveč ledeno. Imela sem zimsko opremo in ob padcu sem pravilno ravnala, pa vendar je le malo manjkalo, da bi se zame usodno končalo. Zdrsnilo mi je zato, ker je bil res trd led in dereze niso prijele. Takrat bi morala dvakrat brcniti v led, dokler ne bi čutila, da mi dereze držijo. Zato svetujem vsem, ki se bodo v gore odpravili pozimi, naj se raje obrnejo, če pridejo do povsem zaledenelega pobočja, kot pa da tvegajo zdrs. Predvsem naj se tisti brez izkušenj, ki bi radi hodili v hribe, vpišejo v kakšen tečaj varne hoje," opozarja Bernarda.




Deli s prijatelji