STO LET
Zgodovinska dirka za slovenski preboj
Minilo je natanko 100 let od prve motociklistične dirke v Sloveniji. Redki udeleženci so se zapeljali po osemkilometrski trasi.
Odpri galerijo
Miran Mozetič, predsednik AMD Nova Gorica, z motorjem AJS, 600 ccm, letnik 1958, Igor Breščak z moto guzzijem astore, 500 ccm, letnik 1950, in Rado Širok z moto guzzijem GTW, 500 ccm, letnik 1947 FOTOGRAFIJI: Marko Feist
»Nedelja, 29. avgusta, je bila s športnega stališča izredno zanimiv dan. Vršila se je prva dirka z motocikli v Jugoslaviji in vozilo se je prvikrat gorsko prvenstvo s kolesi. Pri prvem razpisu motociklistične dirke smo bili precej skeptični. Dirka z motocikli je vendar silno komplicirana prireditev, izvežbanih, treniranih dirkačev sploh ni; ti motociklisti, ki jih imamo, so le navadni športniki in niso nikdar mislili na dirkanje,« so pred stoletjem poročali o prvi slovenski dirki v časopisu Šport, v 11. številki, ki je izšla 4. septembra 1920.
Nekaj skepse je bilo prisotne predvsem zaradi ostrih ovinkov in velikih strmin ter dežja, ki ni hotel popustiti. A na koncu se je na presenečenje vseh na štartni listi prikazalo 21 prijavljenih, »celo tako idealni so bili naši športniki, da so prišli trije po najhujšem dežju iz Zagreba, 2 pa iz Cerknice, dasi so morali smatrati za sigurno, da bo slabo vreme pri tekmi«, so še zapisali.
Sto let po revolucionarnem dogodku je bila slika precej bolj klavrna, tudi zaradi korone, ki tako organizatorjem prireditev kot obiskovalcem beli lase, pa tudi slabe vremenske napovedi, ki je mešala štrene kot pred stotimi. Redki motoristi so se tako zgolj simbolično zapeljali po progi ter se podpisali na štartno zastavico, ki jo bodo predali muzeju motorjev v Novi Gorici. Spominskega slavja zgodovinske dirke na takrat makadamski cesti od Podlipe do Smrečja v bližini Vrhnike se je zadnjo avgustovsko nedeljo udeležila le peščica motorističnih navdušencev.
Na osem kilometrov dolgi trasi z višinsko razliko 350 metrov, kjer je potekalo prvo organizirano tekmovanje motociklistov, se je začela bogata in uspehov polna era slovenskega motošporta, ki je naše dirkače pripeljala med svetovno elito in celo do naslovov evropskih ter svetovnih prvakov, je na praznovanju častitljivega jubileja v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri izpostavil predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik. AMZS pa je ob tej priložnosti z Občino Vrhnika in Krajevno skupnostjo Podlipa Smrečje ob trasi dirke postavil spominsko ploščo.
Vladimir Andrejka z angleškim motorjem rudge ulster, 500 ccm, letnik 1932
Sto let po revolucionarnem dogodku je bila slika precej bolj klavrna, tudi zaradi korone, ki tako organizatorjem prireditev kot obiskovalcem beli lase, pa tudi slabe vremenske napovedi, ki je mešala štrene kot pred stotimi. Redki motoristi so se tako zgolj simbolično zapeljali po progi ter se podpisali na štartno zastavico, ki jo bodo predali muzeju motorjev v Novi Gorici. Spominskega slavja zgodovinske dirke na takrat makadamski cesti od Podlipe do Smrečja v bližini Vrhnike se je zadnjo avgustovsko nedeljo udeležila le peščica motorističnih navdušencev.
Ob trasi dirke so postavili spominsko ploščo.
Na osem kilometrov dolgi trasi z višinsko razliko 350 metrov, kjer je potekalo prvo organizirano tekmovanje motociklistov, se je začela bogata in uspehov polna era slovenskega motošporta, ki je naše dirkače pripeljala med svetovno elito in celo do naslovov evropskih ter svetovnih prvakov, je na praznovanju častitljivega jubileja v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri izpostavil predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik. AMZS pa je ob tej priložnosti z Občino Vrhnika in Krajevno skupnostjo Podlipa Smrečje ob trasi dirke postavil spominsko ploščo.
