PADLA JE KOCKA

Vrhovno sodišče: Kreditni pogodbi v frankih nista nični

Pojasnilna dolžnost banke je bila po oceni senata vrhovnega sodišča, ki je odločal o zadevi, v obravnavanem primeru ustrezno in pošteno opravljena.
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

LJUBLJANA – Vrhovno sodišče je v enem od sporov glede kreditnih pogodb v švicarskih frankih zavrnilo revizijo tožnikov kot neutemeljeno in pritrdilo sodiščema nižjih stopenj, ki sta presodili, da sporni kreditni pogodbi nista nični. S tem je končni epilog glede zatrjevanja ničnosti pogodb dočakala prva od zadev, povezanih s kreditnimi pogodbami v frankih. Pojasnilna dolžnost banke je bila po oceni senata vrhovnega sodišča, ki je odločal o zadevi, v obravnavanem primeru ustrezno in pošteno opravljena, zato je pogoj o vračilu kredita v tuji valuti, v tem primeru švicarskih frankih, treba šteti za jasen in razumljiv. Posledično senat ni opravil nadaljnje presoje (ne)poštenosti glavnega predmeta pogodbe, so danes sporočili z vrhovnega sodišča.

Gre za enega od primerov, ki je na sodišču zato, ker je švicarska centralna banka v začetku leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, kar je močno prizadelo posojilojemalcev v švicarskih frankih. Ker sistemske ureditve problematike, za katero si prizadeva Združenje Frank, ni, posamezne primere tožb bank rešujejo sodišča.
V omenjeni zadevi so trije tožniki v okviru primarnega tožbenega zahtevka uveljavljali ugotovitev ničnosti dveh kreditnih pogodb. To so utemeljevali s tem, da naj bi sklenitev kredita v tuji valuti nasprotovala prisilnim predpisom, da kreditni pogodbi nista imeli dopustne podlage, da naj bi šlo za oderuški pogodbi, ter da naj banka ne bi izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti.

Vrhovno sodišče je v razložitvi svoje odločitve med drugim poudarilo, da je bistvo sodbe Sodišča EU v zadevi Andriciuc oz. primeru romunskih posojilojemalcev, v kateri je to začrtalo smernice za presojo ustreznosti izpolnitve pojasnilne dolžnosti, predvsem v tem, da mora stopnja informiranja potrošnikov »dosegati določeno intenzivnost, ne pa v predpisovanju točnega načina informiranja«. Opozorili so, da v času sklepanja teh pogodb ne slovensko ne pravo EU nista nalagala tako specifičnih zahtev.

Kreditojemalec mora biti seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, ter imeti možnost za oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic. A pretirana skrb za potrošnika, kot je navedlo vrhovno sodišče, ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske in osebne odločitve. Ravnotežje med njima izraža pojasnilna dolžnost.
Vrhovno sodišče je isto ugotovitev navedlo tudi v nekem drugem primeru. V njem je razveljavilo odločitev višjega sodišča o ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih, a je primer vrnilo višjemu sodišču v novo sojenje.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije