Vreme: spodaj hladno, zgoraj toplo

Temperaturna inverzija je značilna za zimsko polovico leta, pojavi se v brezvetrju v reliefnih kotanjah.
Fotografija: V brezvetrnih zaprtih kotlinah se temperaturna inverzija pokaže tudi v povečanem onesnaževanju. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
V brezvetrnih zaprtih kotlinah se temperaturna inverzija pokaže tudi v povečanem onesnaževanju. FOTO: Guliver/Getty Images

Jasnina in sončni žarki nas božajo na začetku novega leta. V dolinah smo še vedno brez snega, belina je le v višjeležečih predelih. Po podatkih Arsovega plazovnega biltena je v zahodnih in južnih Julijskih Alpah na višini okoli 2000 metrov med 160 do 290 centimetri snega, v osrednjih Julijcih med 150 in 240 in v Kamniško-Savinjskih Alpah med 50 in 130 centimetri. Pod 1000 metri so s par centimetri snega prekrita le posamezna območja.

Jutra so v dolinah in kotlinah hladna, najnižje jutranje temperature so od –11 do –4, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 2 do 5, na Primorskem do 10 °C. Najhladnejši zrak se pogosto zadržuje po dolinah in kotlinah, medtem ko je že nekaj sto metrov višje občutno topleje. Od severa potuje k nam suh in nekoliko toplejši zrak. Prvi januarski teden se je začel brez jutranje megle, v nadaljevanju pa lahko pričakujemo toplotno inverzijo.

Slabša kakovost zraka

Toplotni preobrat je sicer bolj znan pod imenom temperaturna inverzija. To pomeni, da so nižje temperature v nižjih predelih Zemljinega ozračja, z višino pa rastejo. To se zgodi predvsem v zimski polovici leta, ko pravimo, da se težji hladen zrak usede na dno zaprtih kotlin in dolin. Vlaga se v tem zraku kondenzira, zato nastane pri tleh gosta plast megle, na pobočjih in vrhovih nad dolinami je v tem primeru topleje kot v dolini. V brezvetrnih zaprtih kotlinah se temperaturna inverzija pokaže tudi v povečanem onesnaževanju.

Ob temperaturnih inverzijah so presežki dopustnih koncentracij škodljivih snovi v zraku pogosti. Več trdih delcev v ozračju predstavlja več kondenzacijskih jeder v toplejšem okoliškem zraku, okoli katerih se kondenzira vlaga. Nastane onesnažena megla – smog.

Tako kot vsak konec leta so po ognjemetih na Arsu izmerili povišane ravni delcev. V prehodu v novo leto je vztrajal temperaturni obrat, ki je onemogočal redčenje onesnaženja. Onesnaženost zraka z delci, ki jo označujemo z oznako PM (iz angleščine Particulate Matter), opisuje onesnaženost zraka z mešanico trdnih delcev in kapljic, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje se v zadnjih letih izvajajo meritve delcev s premerom 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, ki so za zdravje najbolj škodljive.
Sneg oskrbi tla z vodo in preprečuje izhlapevanje iz njih. FOTO: Guliver/Getty Images
Sneg oskrbi tla z vodo in preprečuje izhlapevanje iz njih. FOTO: Guliver/Getty Images

Sestava delcev je odvisna od njihovega izvora. Delci so lahko naravnega (dim gozdnih požarov, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (energetski objekti, promet, industrija, kurišča). Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Za delce PM2,5 je predpisana letna mejna vrednost 25 µg/m3.

Brez snega na mrazu

Po božičnih praznikih se je zaradi sončnega in suhega vremena marsikje površinski sloj tal posušil, čeprav je bilo vlage na začetku zime celo preveč. Tla so v dolinah brez snežne odeje. Ta je zelo koristna za ozimna žita, saj so temperature tal pod snegom komaj pod ničlo, poleg tega sneg oskrbi tla z vodo in preprečuje izhlapevanje. Mraz brez snežne odeje lahko v hladnih jutrih povzroči golomraznico. To je še posebno nevarno v zimah, ko so nihanja dnevnih in nočnih temperatur velika. Povzročijo lahko tudi težave na zimzelenih okrasnih rastlinah: kombinacija nizkih temperatur brez snega in sončno ter vetrovno vreme. Iz zamrznjenih tal korenine ne morejo črpati vode, vedno zeleni listi pa jo v toplih dnevih izgubljajo. Zato venejo, in če dlje traja, se posušijo. O zimski suši za zdaj še ne govorimo, vendar se je v višjeležečih predelih odpadlo listje močno izsušilo, da že pošteno šelesti pod nogami. Na vrtovih je pomembno, da so zimzelene rastline (rododendroni, azaleje, lovorikovci, ciprese, ruševje in drugi iglavci) dovolj zalite, preden pride zmrzal. Takoj ko se temperature dvignejo nad ledišče, zimzelene rastline zalijemo. A previdno le tla okoli njih, in ne zelenega dela rastline. Dobra zaščita pred sušo je tudi zastirka, ki zmanjšuje jakost izhlapevanja. Le tako bomo zimzelene rastline obvarovali pred fiziološko sušo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije