NAČRT PADEL V VODO
Vlada uresničila napoved, ustavila projekt na Muri
Okoljevarstveniki odločitev pozdravljajo.
Odpri galerijo
Unesco je območje Mure razglasil za biosferno območje, Društvo za proučevanje rib Slovenije in Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri pa sta opozorila na vplive na reko, ki sodi s svojimi pritoki med biotsko najbogatejša območja v Sloveniji in Evropi ter predstavlja življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. FOTO: Jože Pojbič
LJUBLJANA – Vlada je sklenila, da se postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje - Mota na Muri ustavi.
Svojo odločitev je sprejela, ker okoljsko poročilo ugotavlja, da se hidroelektrarn na Muri v prostor na sprejemljiv način ne da umestiti niti z omilitvenimi ukrepi. »Če bi se za to odločili, bi torej morali v prevlado javnega interesa, tega pa v tem trenutku ne moremo storiti, ker še niso ostale izkoriščene ostale možnosti. Zato smo se že v tem trenutku odločili, da se priprava državnega prostorskega načrta ustavi,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za okolje in prostor Simon Zajc.
Ministrstvo za okolje se je pri svojem predlogu, naj vlada ustavi pripravo prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri, oprlo na študijo iz leta 2016. Ta je kot potencialne lokacije pregradnega objekta hidroelektrarne preučila tri možnosti in ugotovila, da v nobeni od obravnavanih možnosti ne bi bilo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bi bilo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave.
Nadaljevanje postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave državnega prostorskega načrta bi po mnenju okoljskega ministrstva pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo.
Svojo odločitev je sprejela, ker okoljsko poročilo ugotavlja, da se hidroelektrarn na Muri v prostor na sprejemljiv način ne da umestiti niti z omilitvenimi ukrepi. »Če bi se za to odločili, bi torej morali v prevlado javnega interesa, tega pa v tem trenutku ne moremo storiti, ker še niso ostale izkoriščene ostale možnosti. Zato smo se že v tem trenutku odločili, da se priprava državnega prostorskega načrta ustavi,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za okolje in prostor Simon Zajc.
Minister: Morebitne zahteve nimajo podlage
Vlada z ustavitvijo postopka sledi koalicijski zavezi, da hidroelektrarn na Muri ne bo, je spomnil minister. Zajc se ob tem ne boji morebitnih zahtevkov koncesionarja po povrnitvi že vloženih sredstev. »Seveda to lahko zahtevajo, a taka zahteva nima podlage,« je prepričan.Ministrstvo za okolje se je pri svojem predlogu, naj vlada ustavi pripravo prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri, oprlo na študijo iz leta 2016. Ta je kot potencialne lokacije pregradnega objekta hidroelektrarne preučila tri možnosti in ugotovila, da v nobeni od obravnavanih možnosti ne bi bilo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bi bilo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave.
Nadaljevanje postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave državnega prostorskega načrta bi po mnenju okoljskega ministrstva pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo.
Obžalujejo odločitev
V družbi Dravske elektrarne Maribor (Dem), ki je v omenjenem projektu nastopala kot investitor in koncesionar, obžalujejo odločitev vlade in menijo, da je odločitev posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja – okolja. Analize so po njihovem pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi mogoče nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje - Mota lahko postane sprejemljiv za okolje.
V družbi Dravske elektrarne Maribor (Dem), ki je v omenjenem projektu nastopala kot investitor in koncesionar, obžalujejo odločitev vlade in menijo, da je odločitev posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja – okolja. Analize so po njihovem pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi mogoče nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje - Mota lahko postane sprejemljiv za okolje.
