Utrujene može nosile domov v koših
Mednarodni pustni karneval je v Šoštanj privabil več kot 6000 udeležencev.
Odpri galerijo
Uprava šoštanjskega karnevala FOTOGRAFIJE: Jože Miklavc
Mednarodni sobotni pustni karneval v Šoštanju je nadaljeval tradicijo. Prireditelji so v goste povabili vse svoje prijateljske in nove karnevalske goste iz evropskih karnevalskih krajev.
Brezposelni član javne uprave Lojz Brezveznik ter nerazdružljiva klopotca Peter Klepetec in Piksi Diksi so se postavili na gradbeni oder nasproti šoštanjske pošte in v družbi članov Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) sprejemali prihajajoče karnevalske goste, pretežno iz naše dežele ter držav nekdanje Jugoslavije.
Povorka je krenila na lokacijo načrtovanega sosežiga v kompleksu Teša. A ker tam morda sploh ne bodo sežigali nič drugega kot le preostanek zaloge premoga, so zadrego rešili Sosežigalci iz Pristave, ki bodo kot potujoča mobilna enota tudi v prihodnje opravljali dobičkonosno neškodljivo, a smrdljivo hvalevredno delo po Šaleški dolini.
Na pustno soboto se je karnevalske povorke udeležilo več kot 6000 obiskovalcev od vsepovsod. Pustni tribunal s Petrom Klepetcem je predstavljal skupino za skupino, komentiral in obral vse živo do mrtvega, sprejemal goste in visoke predstavnike domačih in mednarodno slavnih pustnih predstavnikov (med njimi predsednika FECC Slovenija Andreja Klasinca) ter 17. princa ptujskega karnevala barona Jakoba Zekla Videmskega z viteško policijo.
Ko so pri Turistično-olepševalnem društvu Šoštanj ustoličili zgodovinska lika Tresimirja in Koš šoštanjski, je vsakoletni pustni sprevod postajal vse bolj prepoznaven. Poleg domačih prirediteljev so na pustne dni vse pogosteje prihajali v goste prijateljski pustovalci, svoje zgodbe so redno predstavljali okoliški kraji, krajevne pustne skupnosti in turistična društva.
Šoštanj je postal znano karnevalsko mesto, vedno bolj vidno tudi na evropskem karnevalskem zemljevidu.
Najbolj znana pustna maska je Koš šoštanjski, ki ponazarja prosti čas nekdanjega usnjarja, delavca v Vošnjakovi ledrariji. Pustna legenda namreč pravi, da je fabrikant Vošnjak svoje delavce dobro plačeval. Ob plačilnih dneh so si zato nadeli gosposke klobuke in odšli v gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale tudi njihove žene, so si zvečer na ramena oprtale koše in poiskale svoje utrujene može. Ko so jih odnašale domov, njihovega regljanja ni in ni bilo konec. Zatorej še dandanes lahko vidite v Košu kakšno pletenko gajstne pijače, lesene raglje pa simbolizirajo negodovanje in regljanje babnic. Koš šoštanjski je vse bolj poznan tudi na gostovanjih pri prijateljskih karnevalskih prirediteljih.
Lik Tresimir je bil po legendi dobri knez, ki je s svojim ljudstvom naselil rodovitna polja v bližini današnjega Šoštanja, zgradil naselbino in skultiviral celotni kraj. Njemu v čast je njegovo ljudstvo poimenovalo Tresimirje, ki se je skozi stoletja preimenovalo v Družmirje.
Na karnevalsko druženje so pripotovale skupine iz Strumice iz Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Sračincev in iz Splita s Hrvaške, iz Rakovice, Vrnjačke Banje in Šabca iz Srbije, iz sosednje Italije ter od drugod. Med domačini so se elitno predstavili gozdni možje iz TD Šentvid nad Zavodnjami pa turistično-društvene skupine iz Skornega, Lajš in Pristave, Vitezi Šaleški iz TD Šalek, Pust Mozirski, koranti s Ptuja in iz Vidma pri Ptuju, karnevalska skupina iz Dobove, Navalovci iz Zagorja ob Savi s sarkofagom za odpravljanje posledic covida-19, Zgornjesavinjske Tulipanke iz Mozirskega gaja ter številne druge pustne skupine. V bližnjem in prijateljskem Mozirju je karnevalsko poslanstvo Pust Mozirski opravil na pustni torek, ko so na osrednjem trgu sprejeli najlepše skupinske maske iz Šoštanja ter obračunali s svojimi zablodami.
Mozirski pustanki so v Šoštanju zasenčili mnoge karnevalske skupine.
Brezposelni član javne uprave Lojz Brezveznik ter nerazdružljiva klopotca Peter Klepetec in Piksi Diksi so se postavili na gradbeni oder nasproti šoštanjske pošte in v družbi članov Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) sprejemali prihajajoče karnevalske goste, pretežno iz naše dežele ter držav nekdanje Jugoslavije.
Pustni kraval
Povorka je krenila na lokacijo načrtovanega sosežiga v kompleksu Teša. A ker tam morda sploh ne bodo sežigali nič drugega kot le preostanek zaloge premoga, so zadrego rešili Sosežigalci iz Pristave, ki bodo kot potujoča mobilna enota tudi v prihodnje opravljali dobičkonosno neškodljivo, a smrdljivo hvalevredno delo po Šaleški dolini.
Ptujskega princa barona Jakoba Zekla Videmskega je varovala njegova garda.
Karnevalsko mesto
Ko so pri Turistično-olepševalnem društvu Šoštanj ustoličili zgodovinska lika Tresimirja in Koš šoštanjski, je vsakoletni pustni sprevod postajal vse bolj prepoznaven. Poleg domačih prirediteljev so na pustne dni vse pogosteje prihajali v goste prijateljski pustovalci, svoje zgodbe so redno predstavljali okoliški kraji, krajevne pustne skupnosti in turistična društva.
Šoštanj je postal znano karnevalsko mesto, vedno bolj vidno tudi na evropskem karnevalskem zemljevidu.
Najbolj znana pustna maska je Koš šoštanjski, ki ponazarja prosti čas nekdanjega usnjarja, delavca v Vošnjakovi ledrariji. Pustna legenda namreč pravi, da je fabrikant Vošnjak svoje delavce dobro plačeval. Ob plačilnih dneh so si zato nadeli gosposke klobuke in odšli v gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale tudi njihove žene, so si zvečer na ramena oprtale koše in poiskale svoje utrujene može. Ko so jih odnašale domov, njihovega regljanja ni in ni bilo konec. Zatorej še dandanes lahko vidite v Košu kakšno pletenko gajstne pijače, lesene raglje pa simbolizirajo negodovanje in regljanje babnic. Koš šoštanjski je vse bolj poznan tudi na gostovanjih pri prijateljskih karnevalskih prirediteljih.
Najbolj znana pustna maska je Koš šoštanjski, ki ponazarja prosti čas nekdanjega usnjarja, delavca v Vošnjakovi ledrariji.
Lik Tresimir je bil po legendi dobri knez, ki je s svojim ljudstvom naselil rodovitna polja v bližini današnjega Šoštanja, zgradil naselbino in skultiviral celotni kraj. Njemu v čast je njegovo ljudstvo poimenovalo Tresimirje, ki se je skozi stoletja preimenovalo v Družmirje.
Praznik mask
Na karnevalsko druženje so pripotovale skupine iz Strumice iz Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Sračincev in iz Splita s Hrvaške, iz Rakovice, Vrnjačke Banje in Šabca iz Srbije, iz sosednje Italije ter od drugod. Med domačini so se elitno predstavili gozdni možje iz TD Šentvid nad Zavodnjami pa turistično-društvene skupine iz Skornega, Lajš in Pristave, Vitezi Šaleški iz TD Šalek, Pust Mozirski, koranti s Ptuja in iz Vidma pri Ptuju, karnevalska skupina iz Dobove, Navalovci iz Zagorja ob Savi s sarkofagom za odpravljanje posledic covida-19, Zgornjesavinjske Tulipanke iz Mozirskega gaja ter številne druge pustne skupine. V bližnjem in prijateljskem Mozirju je karnevalsko poslanstvo Pust Mozirski opravil na pustni torek, ko so na osrednjem trgu sprejeli najlepše skupinske maske iz Šoštanja ter obračunali s svojimi zablodami.
