OBSOJENKE NA IGU
Svojih otrok ne vidijo niti šest ur na teden
Z anonimnim pismom, v katerem opozarjajo na neustrezne bivalne prostore, so se oglasile obsojenke z Iga Uprava zapora: Po obnovi ne bo takšne prostorske stiske.
Odpri galerijo
V ženskem zaporu so vse sobe večposteljne, skupaj sobivajo različne kategorije obsojenk in pripornic ter mladoletnic. FOTO: arhiv Dela
IG – Ženske, obsojene za kazniva dejanja, zaporne kazni prestajajo v edinem ženskem zaporu na Igu. Tako obsojenke kot strokovna javnost že leta opozarjajo na neprimerne razmere za zidovi nekdanjega gradu s konca 15. stoletja, ki, poudarjajo tudi na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ni bil grajen za potrebe zapora, »zato arhitekturno ni primeren za izvajanje kazni zapora, pripora in nadomestnega zapora«.
Na Igu namreč sobivajo obsojenke, pripornice, mladoletnice, obsojene na mladoletniški zapor, in kaznovane z nadomestnim zaporom. To pomeni, da so v isti stavbi začasno doma tako tiste, ki so v zaprtem, kot tiste v polodprtem in odprtem režimu.
In na ta problem v anonimnem pismu opozarjajo obsojenke na daljše zaporne kazni in pozivajo k takojšnji zamenjavi uprave, ki jo vodi direktorica zavoda Tadeja Glavica. Obsojenke se zavedajo, da morajo za svoja dejanja plačati ceno, a je na zaprtem oddelku veliko mam. »Naši otroci že ob obisku doživljajo strese in travme. Trenutno imamo samo eno zelo utesnjeno otroško sobo za obiske, pa še za to se moramo po novem prijaviti. Po zakonu nam pripada triurni obisk, a se pogosto zgodi, da traja le dve uri,« opozarjajo obsojenke in dodajajo, da je izgovor uprave vedno prostorska stiska.
Nič drugače ni z drugimi obiski, saj v prostoru »ni zraka, okna se namreč ne dajo odpreti, zato malokdo zdrži triurni obisk«. »Nas ne zanima prostorska stiska. To ni naš problem. Nas samo zanima, kdaj bo kdo zagotovil boljše pogoje za prestajanje kazni, ki bi jih po zakonu morale imeti,« piše v anonimki.
»Po zakonu imajo obsojenke pravico do obiskov dvakrat na teden po eno uro. Ker se zavedamo, da je stik z družino oziroma ohranjanje socialne mreže zelo pomemben, se jim po končanem sprejemnem obdobju podeli ugodnost podaljšanega obiska, tako da ima večina možnost obiskov za tri ure,« na očitke odgovarjajo na upravi. Priznavajo, da je zaprtih veliko mater in da jim omogočajo tudi obiske zunaj predvidenega termina, a da se »zaradi prostorskih omejitev obiski ne krajšajo, prav tako noben obisk iz tega razloga ni zavrnjen«.
Okna v sobi za obiske se ne odpirajo, kot so zapisali na upravi, iz varnostnih razlogov. In če lahko denimo v našem največjem zaporu na Dobu partnerice obsojencev celo prespijo čez noč, »mi nimamo ustreznih prostorov niti za normalne obiske«. »Sprašujemo se, ali je cilj uprave, da nam družine in zakoni dokončno razpadejo,« opozarjajo. »Zavedamo se, da učinkovit način vzdrževanja stikov ponujajo tudi obiski prek noči, pri katerih bi lahko obsojenke preživele noč s svojimi partnerji oziroma drugimi družinskimi člani, še posebno z otroki. Ker zavod zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov ne more urediti ločenega namenskega prostora, ki bi omogočal zasebnost in bivanje čez noč, tovrstnih obiskov ne moremo zagotavljati, na kar obsojenke upravičeno opozarjajo,« se z očitki strinjajo v upravi, kjer poudarjajo, da »bo temu posebna pozornost namenjena pri načrtovani obnovi in dograditvi ženskega zapora«.
Na zaprtem oddelku zaporno kazen trenutno prestaja 24 obsojenk, vseh skupaj jih je 62. V nasprotju z moškimi obsojenke na zaprtem oddelku nimajo nobenega stika z naravo, njihov sprehajalni krog je notranje betonsko dvorišče gradu.
»Zaradi arhitekturne danosti objekta nimamo samskih sob, vse so skupinske oziroma večposteljne. Pri nameščanju upoštevamo mednarodne standarde, tako da imajo zaprte osebe v bivalnem prostoru na voljo dovolj osebnega prostora. Stanje oken se redno preverja in namešča tesnila. V zimskem času se redno preverja ustreznost ogrevanja prostorov, v poletnem času se na okna namešča zavese, vsaka soba pa je opremljena tudi z ventilatorji. Veliko starega in dotrajanega pohištva je bilo v minulih dveh letih zamenjanega z novim, letos je v načrtu zamenjava večine preostalega,« v upravi odgovarjajo na očitke o dotrajanosti zgradbe, majhnosti sob, starih netesnečih oknih, zaradi česar jih pozimi zebe.
»Direktorica je v DZ izpostavila bojazen, da se lahko na prostore uprave zruši strop, ni pa omenila, da nad tem stropom bivajo obsojenke in da bi se ji ravno one lahko zrušile na glavo,« pravijo in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zdravstveno oskrbo.
»Zdravnica je prisotna dvakrat na teden po par ur in vse naše težave pripisuje stresu. Medicinska sestra, ki je prisotna vsak dan, je nezainteresirana za naše težave. Zgodilo se je že, da je ena od pripornic tri mesece trpela nevzdržne bolečine, zavod pa je trdil, da se pretvarja, na koncu so jo na prošnjo sopripornic prepeljali v bolnišnico, a je tam umrla. Ena od njih je trajno oglušela zaradi nezdravljenja vnetja ušesa, trenutno pa imamo obsojenko, ki so jo pripeljali iz zavoda Hrastovec in potrebuje 24-urno nego, prepuščena pa je na milost in nemilost soobsojenk. Sama ni sposobna skrbeti zase, malo in veliko potrebo opravlja kar v sobi. Ali je obsojenkam poleg vseh njihovih težav treba prenašati še to?« se sprašujejo, medtem ko zavod, ki zavrača pavšalne očitke, meni, da je zdravstvena oskrba ustrezna. Kot so zapisali, so zaprtim osebam omogočeni zdravstveni pregledi tudi zunaj ustanove, leta 2018 so tako realizirali 402 pregleda.
Na Igu namreč sobivajo obsojenke, pripornice, mladoletnice, obsojene na mladoletniški zapor, in kaznovane z nadomestnim zaporom. To pomeni, da so v isti stavbi začasno doma tako tiste, ki so v zaprtem, kot tiste v polodprtem in odprtem režimu.
Naši otroci doživljajo travme
In na ta problem v anonimnem pismu opozarjajo obsojenke na daljše zaporne kazni in pozivajo k takojšnji zamenjavi uprave, ki jo vodi direktorica zavoda Tadeja Glavica. Obsojenke se zavedajo, da morajo za svoja dejanja plačati ceno, a je na zaprtem oddelku veliko mam. »Naši otroci že ob obisku doživljajo strese in travme. Trenutno imamo samo eno zelo utesnjeno otroško sobo za obiske, pa še za to se moramo po novem prijaviti. Po zakonu nam pripada triurni obisk, a se pogosto zgodi, da traja le dve uri,« opozarjajo obsojenke in dodajajo, da je izgovor uprave vedno prostorska stiska.
Obsojenke opozarjajo, da je njihovo sprehajališče beton in da nimajo prav nobenega stika z naravo. FOTO: arhiv Dela
Nič drugače ni z drugimi obiski, saj v prostoru »ni zraka, okna se namreč ne dajo odpreti, zato malokdo zdrži triurni obisk«. »Nas ne zanima prostorska stiska. To ni naš problem. Nas samo zanima, kdaj bo kdo zagotovil boljše pogoje za prestajanje kazni, ki bi jih po zakonu morale imeti,« piše v anonimki.
»Po zakonu imajo obsojenke pravico do obiskov dvakrat na teden po eno uro. Ker se zavedamo, da je stik z družino oziroma ohranjanje socialne mreže zelo pomemben, se jim po končanem sprejemnem obdobju podeli ugodnost podaljšanega obiska, tako da ima večina možnost obiskov za tri ure,« na očitke odgovarjajo na upravi. Priznavajo, da je zaprtih veliko mater in da jim omogočajo tudi obiske zunaj predvidenega termina, a da se »zaradi prostorskih omejitev obiski ne krajšajo, prav tako noben obisk iz tega razloga ni zavrnjen«.
V ženskem zaporu so vse sobe večposteljne, skupaj sobivajo različne kategorije obsojenk in pripornic ter mladoletnic. FOTO: arhiv Dela
Okna v sobi za obiske se ne odpirajo, kot so zapisali na upravi, iz varnostnih razlogov. In če lahko denimo v našem največjem zaporu na Dobu partnerice obsojencev celo prespijo čez noč, »mi nimamo ustreznih prostorov niti za normalne obiske«. »Sprašujemo se, ali je cilj uprave, da nam družine in zakoni dokončno razpadejo,« opozarjajo. »Zavedamo se, da učinkovit način vzdrževanja stikov ponujajo tudi obiski prek noči, pri katerih bi lahko obsojenke preživele noč s svojimi partnerji oziroma drugimi družinskimi člani, še posebno z otroki. Ker zavod zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov ne more urediti ločenega namenskega prostora, ki bi omogočal zasebnost in bivanje čez noč, tovrstnih obiskov ne moremo zagotavljati, na kar obsojenke upravičeno opozarjajo,« se z očitki strinjajo v upravi, kjer poudarjajo, da »bo temu posebna pozornost namenjena pri načrtovani obnovi in dograditvi ženskega zapora«.
Brez stika z naravo
Na zaprtem oddelku zaporno kazen trenutno prestaja 24 obsojenk, vseh skupaj jih je 62. V nasprotju z moškimi obsojenke na zaprtem oddelku nimajo nobenega stika z naravo, njihov sprehajalni krog je notranje betonsko dvorišče gradu.
Edini ženski zapor v Sloveniji domuje v gradu iz 15. stoletja na Igu. FOTO: Blaž Samec
»Zaradi arhitekturne danosti objekta nimamo samskih sob, vse so skupinske oziroma večposteljne. Pri nameščanju upoštevamo mednarodne standarde, tako da imajo zaprte osebe v bivalnem prostoru na voljo dovolj osebnega prostora. Stanje oken se redno preverja in namešča tesnila. V zimskem času se redno preverja ustreznost ogrevanja prostorov, v poletnem času se na okna namešča zavese, vsaka soba pa je opremljena tudi z ventilatorji. Veliko starega in dotrajanega pohištva je bilo v minulih dveh letih zamenjanega z novim, letos je v načrtu zamenjava večine preostalega,« v upravi odgovarjajo na očitke o dotrajanosti zgradbe, majhnosti sob, starih netesnečih oknih, zaradi česar jih pozimi zebe.
Obsojenke se jim lahko zrušijo na glavo
»Direktorica je v DZ izpostavila bojazen, da se lahko na prostore uprave zruši strop, ni pa omenila, da nad tem stropom bivajo obsojenke in da bi se ji ravno one lahko zrušile na glavo,« pravijo in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zdravstveno oskrbo.
62 žensk je trenutno zaprtih na Igu, od tega 24 na zaprtem oddelku.
»Zdravnica je prisotna dvakrat na teden po par ur in vse naše težave pripisuje stresu. Medicinska sestra, ki je prisotna vsak dan, je nezainteresirana za naše težave. Zgodilo se je že, da je ena od pripornic tri mesece trpela nevzdržne bolečine, zavod pa je trdil, da se pretvarja, na koncu so jo na prošnjo sopripornic prepeljali v bolnišnico, a je tam umrla. Ena od njih je trajno oglušela zaradi nezdravljenja vnetja ušesa, trenutno pa imamo obsojenko, ki so jo pripeljali iz zavoda Hrastovec in potrebuje 24-urno nego, prepuščena pa je na milost in nemilost soobsojenk. Sama ni sposobna skrbeti zase, malo in veliko potrebo opravlja kar v sobi. Ali je obsojenkam poleg vseh njihovih težav treba prenašati še to?« se sprašujejo, medtem ko zavod, ki zavrača pavšalne očitke, meni, da je zdravstvena oskrba ustrezna. Kot so zapisali, so zaprtim osebam omogočeni zdravstveni pregledi tudi zunaj ustanove, leta 2018 so tako realizirali 402 pregleda.
