STRUNJAN

Ribiče so končno le uslišali

Objavljeno 15. april 2019 19.17 | Posodobljeno 15. april 2019 19.17 | Piše: Janez Petkovšek

V kanalu Roja bodo do junija uredili dodatnih 70 privezov za čolne do pet metrov. Prenova visokomorskih nasipov za zaščito solin.

Robert Smrekar na nasipu med pretočno laguno in solinami, ki ga bodo začeli urejati jeseni. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Čeprav so v minulih petih letih v Krajinskem parku Strunjan s finančno pomočjo EU in države zgradili dva nova mostova in solinarski hiši, utrdili brežine v obeh kanalih ob strunjanskih solinah, ju poglobili in očistili, da so lahko uredili več deset novih ribiških privezov, pa vodstvu parka ne bo zmanjkalo dela. Velikih investicijskih projektov trenutno ni, bo pa zato več denarja namenjenega za nujna in redna vzdrževalna dela ter izvajanju strokovnih in raziskovalnih nalog.
novih privezov za majhne čolne bodo uredili v kanalu Roja.

Utapljajo se v administriranju

V pogovoru z direktorjem javnega zavoda Krajinski park Strunjan Robertom Smrekarjem, ki to funkcijo kot pravnik in ekonomist opravlja že dve leti (eno leto je bil le vršilec dolžnosti), smo izvedeli, da dobro polovico dela zavzemajo administrativna opravila.
image
Pogled na strunjanske soline, glavni del Krajinskega parka Strunjan FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Za vsak poseg v park je namreč treba pripraviti ogromno dokumentacije (še zlasti pri projektih, financiranih iz evropskih skladov). V naslednjih letih bodo tako z državo in drugimi lokalnimi partnerji izvajali vrsto nujnih vzdrževalnih posegov, hkrati pa sodelovali v raziskavah posameznih delov biotopov tako v zaščitenem delu obale in morja kot v solinah in laguni Stjuža.
Šest polno ali delno zaposlenih, ki jim trenutno pomaga delavec prek javnih del in od tri do pet ljudi, ki opravljajo delo v družbeno korist, tako v parku, ki v kopenskem delu sega od Belvederja na vzhodni in konca Strunjana na zahodni strani, v morskem pa od rta Kane do začetka Pacuga, opravljajo številna administrativna in strokovna dela, izvajajo strokovni nadzor (tudi nad koncesionarjem za soline), ob podpori okoliških hotelirjev pa skrbijo tudi za čistočo.
Čeprav je vodstvo seznanjeno z vsemi problemi parka oziroma s tistimi, ki so v njegovem vplivnem območju, pa zaradi različnih lastnikov (država, občini Piran in Izola, zasebne družbe, kmetje in drugi posamezniki) in interesov na številne konkretne težave in nepravilnosti pogosto le opozarja, ukrepati pa samo vedno ne more. Njihova funkcija je na primer, da k vsakemu gradbenemu posegu, ki bi lahko vplival na park, dajejo le naravovarstveno mnenje, ne pa zavezujočega soglasja. Veliko energije zato vlagajo v koordinacijo vseh v parku.

Vzdrževalni projekti

Med nujnimi vzdrževalnimi projekti je po Smrekarjevem prepričanju najaktualnejša prenova visokomorskih zaščitnih nasipov na zahodni in severni strani strunjanskih solin. Vodnogospodarsko podjetje Drava, ki ima državno koncesijo za vzdrževalna dela na državni vodni infrastrukturi v strunjanskem krajinskem parku, je tako pred nekaj dnevi že začelo izvajati pripravljalna dela, jeseni pa bo zavod začel sanacijo nasipov v pretočni laguni. V visokomorskih nasipih, ki so hkrati glavna sprehajalna pot in dostop do solin in strunjanske plaže pri Stjuži, so namreč zaradi visokih valov ob tramontani marsikje nastale luknje in morska voda je lahko nenadzorovano vdirala v soline. Če bi kakšen sprehajalec stopil vanjo, pa bi se lahko tudi močno poškodoval.
image
Zahodni visokomorski nasip bodo temeljito utrdili. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Ker popravila niso primerna ali trajna rešitev, se je direkcija za vode odločila, da bodo naredili nov nasip. Na morski strani bo kamnitobetonski zid, za njim pa utrjen zemeljski nasip, po katerem bodo uredili nekoliko širšo pešpot. Po načrtih naj bi odsek med strunjansko cesto in potokom Roja uredili do konca maja, odsek med Rojo in Stjužo pa naj bi začeli izvajati predvidoma v drugi polovici leta. Za zdaj smo videli le bager, ki je ob cesti nasipal gramoz na dostopu do nasipa pred mostom na Roji in nekaj delavcev, ki so na robu solin z zemeljskega dela nasipa premeščali blato na začasno lokacijo znotraj solin. Materiala namreč ne smejo odvažati drugam niti začasno.
Vdiranje invazivnih rastlin
Poleg opisanih problemov se v parku soočajo še z več drugimi. Tako se borijo proti vdiranju invazivnih rastlinskih vrst v zaščitene habitate (pajesen, kudzu, kanela ...), moteče pa je tudi obremenjevanje okolja s svetlobo in hrupom (zlasti poleti). Vse večji izziv je tudi iz leta v leto naraščajoče število obiskovalcev parka. Veliko škodo povzročajo vandali, občasno pa se pojavljajo tatovi ribiških motorjev (zaradi videonadzora jih je sicer vse manj). Onesnaženja z nafto ali bencinom, kar bi ogrozilo živali, rastline in soline, pa na srečo ni.

Novi privezi za čolne

Vodstvo parka je konec februarja končalo tudi razpis za najem 70 privezov za manjše čolne v osrednjem delu kanala Roja. Skoraj 40 privezom med novim mostom in izlivom tega potoka v morje bodo namreč do konca maja dodali še nove od mostu gorvodno vse do prve hiše v višini strunjanskega avtokampa.
image
FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Smrekar je dejal, da so dobili kar 130 prijav, a jih je veliko odpadlo, saj so plovila presegala še sprejemljivo dolžino (do pet metrov) in višino (najvišja točka čolna zaradi mostu ne sme presegati 264 centimetrov). Tako so že zapolnili vse predvidene priveze, na čakalni seznam pa uvrstili še približno 30 tistih, ki so se prijavili pozneje. Ker so od bodočih najemnikov že dobili plačila za letni najem in polog, so tudi že sklenili pogodbo z izbranim izvajalcem, sečoveljskim podjetjem Soline, ki mora do konca maja v Roji zabiti privezne kole. Ti bodo imitacija lesa (znotraj je jekleno jedro, okoli njega pa debela plast poliuretana), saj se leseni borovi piloti doslej niso obnesli in so jih morali po vsega dveh letih menjati. Novi bodo imeli vsaj desetletno garancijo. Namesto nerodnih lesenih gred ob kamnitem zidu pa bodo namestili litoželezne stopnice. Dostop do čolnov bo še naprej možen le peš, saj je nasutje na solinah namenjeno le izvajalcem del in solinarjem. Zato so tudi cene najema privezov za čolne nižje kot drugje ob obali.

Težave s parkiranjem

Parkiranje je za ribiče in obiskovalce parka vse večji problem, saj parkirišče ob Stjuži ne zadošča. Zato v parku podpirajo prometno strategijo občine Piran iz leta 2017, v kateri je zapisano, da je treba v Strunjanu zgraditi 150 dodatnih parkirnih prostorov (turistična strategija jih predvideva celo 250). Z naravovarstvenega stališča bi jih bilo najbolje umestiti na vzhodu (okoli strunjanskega krožišča).
Ročno izdelan nasip bodo jeseni razširili, dvignili in utrdili ter pred poplavami zaščitili solna polja in habitate.

Na severnem delu solin bo vodstvo parka z denarjem, ki ga bo letos dobilo od državnega podnebnega sklada (gre za 660.000 evrov), obnovilo tudi približno 300 metrov dolg nasip s sprehajalno potjo, ki teče vzdolž solinarskih polj od solinarske hiše do ceste, ki vodi proti Krkinim hotelom. Ročno izdelan nasip bodo razširili, dvignili in utrdili, saj želijo pred poplavami zaščititi solna polja in habitate v njem. Hkrati bodo pretočno laguno očistili odvečnega mulja oziroma ga bodo morebiti uporabili za ureditev manjšega otočka v najširšem delu kanala. Dela naj bi začeli oktobra po koncu solinarske sezone, končali pa pred začetkom nove v prihodnjem letu.

Kaj s Stjužo?

Velikanska laguna Stjuža, ki je bila nekdaj precej globlja, v njej pa so ostanki nekdanje ribogojnice, je za stroko večja dilema. V kratkem se bo namreč treba odločiti, kako jo urediti. Nekdanji nasip – kamniti zid se je pred leti delno porušil, tako da zdaj voda vanjo ne priteka oziroma izteka le prek kanala na jugozahodni strani, temveč tudi skozi veliko odprtino sredi južnega dela zidu.
image
FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Zaradi postopnega kopičenja mulja je vode v njej precej manj kot nekoč in ob oseki je skorajda ni. To je za vodne ptice sicer ugodno, vprašanje pa je, ali je tudi za ribe in druge živalske in rastlinske organizme. V krajinskem parku računajo, da bodo že jeseni dobili denar iz državnega podnebnega sklada za študijo, kako sanirati Stjužo. Problem je še večji, saj je nad njo zaselek Borgola, ki je brez kanalizacije, tako da se meteorne vode in morda tudi del fekalij nenadzorovano steka v laguno. Brez urejene kanalizacije je tudi nekaj drugih območij, denimo zaselek Marzane, kar je za park še bolj nesprejemljivo.
image
Pripravljalna dela za sanacijo zahodnega visokomorskega nasipa FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Problematična Roja

Meteorne vode so sicer še vedno problem v potoku Roja. Nad Strunjanom so sicer izvedli nekaj posegov v brežino, vendar jih očitno niso dobro zaščitili pred erozijo, saj se v kanalu od krožišča do njenega izliva v morje spet nabirajo velike količine sprane zemlje. Ta je najbrž poleg hudih neurij s poplavami tudi glavni razlog, da je v morju vse od izliva Roje do Pacuga na posameznih delih blato 30 centimetrov na debelo zasulo morske travnike kolenčaste cimodoceje in leščurjev ter jih ugonobilo.
Ker sidranje jadrnic, večjih jaht in motornih čolnov v 200-metrskem priobalnem pasu ogroža morske varovane vrste in habitate, si vodstvo parka že dolgo prizadeva iz Strunjanskega zaliva odstraniti tista plovila, ki nimajo dovoljenja za stalni privez. To mu je ob sodelovanju uprave za pomorstvo pretežno že uspelo (Smrekar jih je ob prihodu na čelo parka naštel 28, zdaj jih je le še osem). Čim manj začasnega sidranja si želi tudi v drugje na morskem delu naravnega rezervata Strunjan, ki se razteza od Strunjanskega rta in okoli Belih skal do rta Kane. Za kopalce, ki bi prihajali z morske strani, bi namestil stalne privezne boje, na katere bi se lahko privezovali za krajši ali daljši čas.
Deli s prijatelji