MARTINOVO IN PUST
Pust Mozirski s strelom iz topa stresel šipe
Pustni župan Drago Poličnik se je veselo zavrtel s princeso Manjo Gregorc.
Odpri galerijo
Na prizorišče so privlekli srednjeveški top.
Etnografsko društvo Pust Mozirski vsako leto na martinovo zaznamuje začetek novega pustnega obdobja, ob blagoslovu mladega vina pa se na trgu zbere množica ter okuša pridelek iz tamkajšnjih vinogradov in brajd v Kolovratu ter sosednjih Slatinah. Tam je doma tudi mozirski trški viničar Mihael Fajfar, ki mu že vrsto let pripade čast, da odčepi sod in blagoslovljeno vino ponudi častnim gostom.
Tako so tudi letos obredno pripravili slovesnost, ko je pustni ansambel Boj se ga ob glasbeni spremljavi privlekel pred Steyerjevo malo vinsko klet Na trgu srednjeveški top in 11. 11. ob 11. uri in 11 minut gromko ustrelil, da so šipe žvenketale.
Pustni kronist Robert Klemenak je slovesno objavil, da je pravkar napočil trenutek, ko se je mošt spremenil v žlahtno vino iz grozdja, pridelanega na najbolj skrajni severozahodni legi vinorodne dežele Podravje. Ko je sv. Martin vino v sodčku blagoslovil in o njem zapovedal stare resnice za novi vinski vek, so pustnaki predstavili novo pustno princeso, domačinko Manjo Gregorc iz Novih Lok pri Mozirju. Z njo je na slavnostno glasbo ansambla Savinjski kvintet zaplesal pustni župan Drago Poličnik.
Ko je etnografsko pustno društvo Pust Mozirski postalo član Evropskega združenja karnevalskih mest FECC, so začeli praznovati poznojesenski pust; po ljudskem izročilu je martinovo jesenski pust, je zapisano v najstarejših pisnih virih, saj naj bi bil to čas zahvalnih daritev za dobro letino pridelkov in uspešno pašo, ki jih krščanstvo slavi še dandanašnji. A manj je znano, da je priljubljeni praznik vinogradnikov in vina po rimskem škofu in svetniku sv. Martinu (11. november) tudi jesenski pust.
V FECC so zato uvedli obdobje od tega dne do februarskega pusta kot pustno obdobje. KD Pust Mozirski je ob vključitvi v to evrodruščino začel častiti tudi to obdobje in ga združil z veselim martinovanjem. Tako so se tudi letos zbrali Na trgu v Mozirju, najbolj znanem po parku cvetja, ki letos praznuje 40-letnico delovanja; to bodo slovesno praznovali ves december, ko bodo s poldrugim milijonom diodnih barvitih lučk olepšali pravljično podobo gaja.
Z nagovori aktualnega uradnega župana kraja s 700-letnimi trškimi pravicami Ivana Suhoveršnika in predstavitvijo mlade pustne kraljice je zadišalo po pečenem kostanju in na žaru spečeni mesni specialiteti pustnega žlahtnega kuharja Andreja Parašuha - Džede. Jesenski pustni čas je v Mozirju zakon, zato pohvale župana vrlim pustnakom, ki vse do osrednjega pusta že kar 127 let skrbno negujejo izročilo prednikov, niso padle tjavendan.
Na prizorišče so privlekli srednjeveški top.
Tako so tudi letos obredno pripravili slovesnost, ko je pustni ansambel Boj se ga ob glasbeni spremljavi privlekel pred Steyerjevo malo vinsko klet Na trgu srednjeveški top in 11. 11. ob 11. uri in 11 minut gromko ustrelil, da so šipe žvenketale.
Pustni kronist Robert Klemenak je slovesno objavil, da je pravkar napočil trenutek, ko se je mošt spremenil v žlahtno vino iz grozdja, pridelanega na najbolj skrajni severozahodni legi vinorodne dežele Podravje. Ko je sv. Martin vino v sodčku blagoslovil in o njem zapovedal stare resnice za novi vinski vek, so pustnaki predstavili novo pustno princeso, domačinko Manjo Gregorc iz Novih Lok pri Mozirju. Z njo je na slavnostno glasbo ansambla Savinjski kvintet zaplesal pustni župan Drago Poličnik.
Znameniti kuhar Pusta Mozirskega Andrej Parašuh - Džeda
Ko je etnografsko pustno društvo Pust Mozirski postalo član Evropskega združenja karnevalskih mest FECC, so začeli praznovati poznojesenski pust; po ljudskem izročilu je martinovo jesenski pust, je zapisano v najstarejših pisnih virih, saj naj bi bil to čas zahvalnih daritev za dobro letino pridelkov in uspešno pašo, ki jih krščanstvo slavi še dandanašnji. A manj je znano, da je priljubljeni praznik vinogradnikov in vina po rimskem škofu in svetniku sv. Martinu (11. november) tudi jesenski pust.
Za zabavo in veselje je skrbel Savinjski kvintet.
V FECC so zato uvedli obdobje od tega dne do februarskega pusta kot pustno obdobje. KD Pust Mozirski je ob vključitvi v to evrodruščino začel častiti tudi to obdobje in ga združil z veselim martinovanjem. Tako so se tudi letos zbrali Na trgu v Mozirju, najbolj znanem po parku cvetja, ki letos praznuje 40-letnico delovanja; to bodo slovesno praznovali ves december, ko bodo s poldrugim milijonom diodnih barvitih lučk olepšali pravljično podobo gaja.
Pustna princesaNova pustna princeska Pusta Mozirskega je 19-letna Manja Gregorc, dijakinja frizerka v zaključnem letniku Srednje šole za storitve Celje, ki je posebej za Slovenske novice predstavila svojo mam'co Štefko Gregorc, doma iz Brezja pri Mozirju, ter fanta Antonia Štruca iz Velenja. »Ja, to je zame zares lepo, izjemno doživetje, saj sem si že precej časa zaželela, da bi nekoč postala prva dama slavnih mozirskih pustnakov. Pustnega župana Draga Poličnika poznam že od malega, zdaj pa se lepo ujameva v tej plemeniti vlogi. Ko so me uradno zaprosili za to čast, sem bila zelo počaščena, upam, da bom opravila to posebno vlogo tako, kot rada oblikujem frizure v salonu Agata na Rečici. Čaka me veliko izjemnih doživetij in novih izkušenj, zato sem v tej vlogi zelo srečna.«
Z nagovori aktualnega uradnega župana kraja s 700-letnimi trškimi pravicami Ivana Suhoveršnika in predstavitvijo mlade pustne kraljice je zadišalo po pečenem kostanju in na žaru spečeni mesni specialiteti pustnega žlahtnega kuharja Andreja Parašuha - Džede. Jesenski pustni čas je v Mozirju zakon, zato pohvale župana vrlim pustnakom, ki vse do osrednjega pusta že kar 127 let skrbno negujejo izročilo prednikov, niso padle tjavendan.
