Pahor svari: Ne sme se zgoditi, da ne bi mogli izvesti verodostojnih volitev
Predsednik republike je v nagovoru poslancem opozoril, da 21. decembra poteče rok, ki ga je dalo ustavno sodišče, da državni zbor volilno zakonodajo uskladi z ustavo.
Odpri galerijo
Borut Pahor v parlamentu. FOTO: Jože Suhadolnik
Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poslancem v državnem zboru opozoril, da bo vsako odlašanje s spremembami volilne zakonodaje povečevalo nevarnost, da se bo država znašla v položaju, ko ne bo mogla izvesti verodostojnih volitev. »To bi našo državo pahnilo v ustavnopravno krizo in morda celo politični kaos. To se ne sme zgoditi,« je dejal.
Pahor je v nagovoru poslancem, drugem, ki je bil v državnem zboru izveden na pobudo predsednika republike, opozoril, da 21. decembra poteče rok, ki ga je dalo ustavno sodišče, da državni zbor volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Po Pahorjevem mnenju gre za najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije, zato je poslance prosil, naj s sprejetjem potrebnih sprememb ne odlašajo in odločbo ustavnega sodišča uresničijo v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče.
Za pravočasno sprejetje potrebnih sprememb je po njegovi oceni še čas, a le, če bodo »zahtevno delo nadaljevali takoj. Vsako odlašanje pa bi utegnilo imeti usodne posledice. Če bi bilo namreč treba razpisati volitve po zdajšnji zakonodaji, torej brez predhodne uveljavitve odločbe ustavnega sodišča, bi nad take volitve legla velika mračna senca dvoma o njihovi ustavnosti,« je opozoril. Dodal je, da tako sam kot državljani upravičeno pričakujejo, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Če v predpisanem roku ne bo potrebnih sprememb volilne zakonodaje in bi se poleg tega zaostrile še gospodarske, socialne in politične razmere, volitve po Pahorjevih besedah »ne bi bile več rešitev, ampak bodo same po sebi velik problem«. Opozoril je tudi, da vprašanje ureditve volilne zakonodaje ne sme postati predmet morebitnih trenutnih političnih preračunavanj, ker gre za vprašanje, »kjer ni nobenega, ki bi dobil«.
Predsednik republike sicer ocenjuje, da bi bile volitve v državni zbor po trenutno veljavni zakonodaji pred potekom roka za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča še dopustne, »volitve po 21. decembru letos pa se v nobenem primeru ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti«.
Poslance je sicer spomnil, da pri pripravi potrebnih sprememb ne začenjajo od začetka in da je do zdaj potekalo že več krogov pogajanj na to temo. Med drugim so dosegli načelno soglasje, da sta za uresničitev ustavne odločbe mogoči dve poti – prva je preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.
Največje soglasje so poslanci dosegli pri drugi možnosti, ki ji je Pahor, kot je dejal, tudi sam najbolj naklonjen, a je za njeno sprejetje zmanjkalo nekaj glasov. Zaradi epidemije koronavirusa se napori iskanja rešitev po Pahorjevih navedbah niso nadaljevali, je pa sam opravil krajša posvetovanja z vodji poslanskih skupin, neformalne pogovore z nekaterimi predsedniki strank in uradni pogovor s predsednikom državnega zbora o tem, kako naprej.
Pahor je v nagovoru poslancem, drugem, ki je bil v državnem zboru izveden na pobudo predsednika republike, opozoril, da 21. decembra poteče rok, ki ga je dalo ustavno sodišče, da državni zbor volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Po Pahorjevem mnenju gre za najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije, zato je poslance prosil, naj s sprejetjem potrebnih sprememb ne odlašajo in odločbo ustavnega sodišča uresničijo v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče.
To bi našo državo pahnilo v ustavnopravno krizo in morda celo politični kaos. To se ne sme zgoditi.
Za pravočasno sprejetje potrebnih sprememb je po njegovi oceni še čas, a le, če bodo »zahtevno delo nadaljevali takoj. Vsako odlašanje pa bi utegnilo imeti usodne posledice. Če bi bilo namreč treba razpisati volitve po zdajšnji zakonodaji, torej brez predhodne uveljavitve odločbe ustavnega sodišča, bi nad take volitve legla velika mračna senca dvoma o njihovi ustavnosti,« je opozoril. Dodal je, da tako sam kot državljani upravičeno pričakujejo, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Če v predpisanem roku ne bo potrebnih sprememb volilne zakonodaje in bi se poleg tega zaostrile še gospodarske, socialne in politične razmere, volitve po Pahorjevih besedah »ne bi bile več rešitev, ampak bodo same po sebi velik problem«. Opozoril je tudi, da vprašanje ureditve volilne zakonodaje ne sme postati predmet morebitnih trenutnih političnih preračunavanj, ker gre za vprašanje, »kjer ni nobenega, ki bi dobil«.
Volitve po 21. decembru bi bile sporne
Predsednik republike sicer ocenjuje, da bi bile volitve v državni zbor po trenutno veljavni zakonodaji pred potekom roka za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča še dopustne, »volitve po 21. decembru letos pa se v nobenem primeru ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti«.
Poslanci so danes s 74 glasovi za in z enim proti podprli predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, na seznam katerih so umestili nov državni praznik – dan slovenskega športa. Obeleževali ga bomo 23. septembra, ne bo pa to dela prost dan. Ideja o prazniku, posvečenem športu, je sicer že ves čas uživala enotno podporo, so se pa na koncu pri podpori vzdržali v Levici, saj so sami želeli, da bi bil novi praznik tudi dela prost dan, a jim z dopolnilom ni uspelo. Prav tako so priložnost izkoristili za poziv k izboljšanju socialnega položaja profesionalnih športnikov.
Pomisleki drugih poslanskih skupin pri tem, da bi bil praznik dela prost dan, so bili predvsem gospodarske narave.
Pomisleki drugih poslanskih skupin pri tem, da bi bil praznik dela prost dan, so bili predvsem gospodarske narave.
Poslance je sicer spomnil, da pri pripravi potrebnih sprememb ne začenjajo od začetka in da je do zdaj potekalo že več krogov pogajanj na to temo. Med drugim so dosegli načelno soglasje, da sta za uresničitev ustavne odločbe mogoči dve poti – prva je preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.
Največje soglasje so poslanci dosegli pri drugi možnosti, ki ji je Pahor, kot je dejal, tudi sam najbolj naklonjen, a je za njeno sprejetje zmanjkalo nekaj glasov. Zaradi epidemije koronavirusa se napori iskanja rešitev po Pahorjevih navedbah niso nadaljevali, je pa sam opravil krajša posvetovanja z vodji poslanskih skupin, neformalne pogovore z nekaterimi predsedniki strank in uradni pogovor s predsednikom državnega zbora o tem, kako naprej.
