JUŽNA MEJA
Ograja čaka, migranti prosijo
Tudi pri novi obmejni tehnični oviri se je zataknilo. V prvi polovici leta prijeli 1712 več migrantov kot lani.
Odpri galerijo
V prvi polovici leta je naša policija prestregla 5345 migrantov. FOTO: Jure Eržen
LJUBLJANA – Meje so v zadnjih (štirih) letih zaradi ekonomskih migrantov in političnih beguncev postale prvovrstno politično vprašanje – in tudi ta teden bo tako! Premier Marjan Šarec je napovedal nadzor stanja na južni meji, dasiravno je v soboto zvečer izjavil, da obvladujemo razmere na mejah in da ni potrebe, da – kot je v petek namene Italije ubesedil tamkajšnji notranji minister Matteo Salvini – »zapečatimo mejo s Slovenijo ter dokončno ustavimo prihod nezakonitih migrantov.« Migranti pa prihajajo – to je potrdil Šarec, še bolj pa policija na zahodni meji.
K tem je treba dodati še vsaj 30 prestreženih migrantov na območju novomeške policijske uprave ter okoli 20 na rajonih murskosoboške in mariborske policijske uprave ter skoraj 30 iz prejšnjega tedna na območju ljubljanske policijske uprave in 22 to soboto. Koliko migrantov in beguncev se je izmuznilo, seveda ne vemo.
Policija je potegnila črto na polovici leta: v letošnji prvi polovici so obravnavali 5345 nezakonitih prehodov meje, lani so jih v enakem obdobju 3633. Opazno je predvsem povečanje števila državljanov Pakistana, Alžirije in Maroka, pravi policija, kjer ugotavljajo, da migranti, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito, »po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je opazno največ državljanov Alžirije.« Za mednarodno zaščito je pri nas letos zaprosilo 499 Alžircev.
Ni še postavljen nit en steber, na katerega se pritrdi panelna ograja in nato na koncu natakne še žiletka, kot marsikdo imenuje rezilno žico zaradi ostrine. To je jasno po prejemu odgovorov z MJU, v katerih nepodpisani uradnik ali uradnica sporoča, da sta javni naročili v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. »Do zamika ni prišlo, ker so ponudbo oddali na enem naročilu štirje ponudniki, na drugem šest ponudnikov in ker so med njimi tudi tuji ponudniki, preverjanje izpolnjevanja pogojev še vedno poteka.«
Glede na to, da so morali ponudniki priložiti dokumentacijo, očitno preverjanje ne poteka hitro. Ob tem ima MJU odprt še en razpis: iščejo stebre in sidrne vijake za že kupljene ograjne panele. Teh ne morejo postaviti, ker je zmanjkalo vijakov in stebrov. Ali res obvladujemo razmere na mejah?
Alžirci vodijo
Na koprski policijski upravi, ki pokriva mejo Slovenije z dvema sosednjima državama, so prejšnji teden našteli veliko prijetih migrantov: na tej bližnjici do Italije so naši policisti v torek sporočili, da so dan prej (torej v ponedeljek) našteli 21 ilegalcev v tranzitu, dan zatem so jih že 62, v četrtek so poročali o 73, v petek o 48 migrantih. Izmed 204 prijetih jih je največ, kar 155, prišlo iz Pakistana, iz razrušene Sirije pa samo trije.5345 nezakonitih prehodov meje so obravnavali letos, v enakem obdobju lani 3633.
K tem je treba dodati še vsaj 30 prestreženih migrantov na območju novomeške policijske uprave ter okoli 20 na rajonih murskosoboške in mariborske policijske uprave ter skoraj 30 iz prejšnjega tedna na območju ljubljanske policijske uprave in 22 to soboto. Koliko migrantov in beguncev se je izmuznilo, seveda ne vemo.
Največ prosilcev za azil je iz Alžirije. FOTO: policija.si
Policija je potegnila črto na polovici leta: v letošnji prvi polovici so obravnavali 5345 nezakonitih prehodov meje, lani so jih v enakem obdobju 3633. Opazno je predvsem povečanje števila državljanov Pakistana, Alžirije in Maroka, pravi policija, kjer ugotavljajo, da migranti, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito, »po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je opazno največ državljanov Alžirije.« Za mednarodno zaščito je pri nas letos zaprosilo 499 Alžircev.
Premalo stebrov in vijakov
Da bi malo zmanjšali prehodnost slovenske južne meje, so uradniki na ministrstvu za javno upravo (MJU) že pred dobrim mesecem objavil razpis za 40 kilometrov »začasnih tehničnih ovir«, ki bodo imele rezilno žico iz pocinkanega jekla. Načrtovalci ovir so očitno imeli v mislih bogato poletno sezono ilegalnih prehodov, saj so v pogodbi navedli, da bo MJU »uvedbo v delo (in seznanitev s točno lokacijo prve dobave in postavitve) izvedel najkasneje v roku pet delovnih dni od podpisa pogodbe.« Ker je od takrat minilo pet tednov, smo MJU povprašali, kako napreduje projekt.Ni še postavljen nit en steber, na katerega se pritrdi panelna ograja in nato na koncu natakne še žiletka, kot marsikdo imenuje rezilno žico zaradi ostrine. To je jasno po prejemu odgovorov z MJU, v katerih nepodpisani uradnik ali uradnica sporoča, da sta javni naročili v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. »Do zamika ni prišlo, ker so ponudbo oddali na enem naročilu štirje ponudniki, na drugem šest ponudnikov in ker so med njimi tudi tuji ponudniki, preverjanje izpolnjevanja pogojev še vedno poteka.«
Glede na to, da so morali ponudniki priložiti dokumentacijo, očitno preverjanje ne poteka hitro. Ob tem ima MJU odprt še en razpis: iščejo stebre in sidrne vijake za že kupljene ograjne panele. Teh ne morejo postaviti, ker je zmanjkalo vijakov in stebrov. Ali res obvladujemo razmere na mejah?
