POGOVOR TEDNA

Maribor bo dobil prvi superračunalnik v regiji

Objavljeno 25. november 2018 09.30 | Posodobljeno 26. november 2018 15.32 | Piše: Andrej Predin

Sistem COBISS ima korenine v osemdesetih, uporablja se v osmih državah, gradivo pa lahko v sistem vnašajo le posamezniki z dovoljenjem.

Sodobna informatika je tesno povezana z računalništvom, zato bo Izum do leta 2020 dobil prvi superračunalnik v tem delu Slovenije. FOTO: IZUM
Direktor Instituta informacijskih znanosti (IZUM) dr. Aleš Bošnjak spada med največje strokovnjake na tem področju pri nas. Septembra lani je položaj prevzel od Davorja Šoštariča. Prej je delal kot programer v oddelku za strukturiranje spletnih podatkovnih baz, pozneje je bil tudi vodja informacijskega sistema Sicris in oddelka informacijskega servisa za izobraževanje. Izum bo od torka do četrtka v Mariboru gostil mednarodno konferenco, ki bo osvetlila vprašanje šolskih knjižnic v globalnem bibliografskem sistemu, hkrati pa bodo predstavili novosti v sistemu COBISS. Raziskava, ki so jo nedavno opravili v ZDA, je pokazala, da spada poklic knjižničarja med poklice prihodnosti.

Vaše sodelovanje z Izumom se je začelo v začetku devetdesetih, s čim se je takrat ukvarjal institut?
Predhodnik Instituta informacijskih znanosti v Mariboru se je imenoval Računalniški center Univerze v Mariboru, v katerem sem se zaposlil leta 1989, ko sem končal magistrski študij na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Računalniški center se je v tem času prav tako ukvarjal z avtomatizacijo knjižnic, poleg tega je imel skupino za online strukturiranje baz podatkov, po katerih so naši uporabniki lahko iskali. Podatki za omenjene baze so nam njihovi proizvajalci redno dostavljali. Seveda je bilo zaposlenih ljudi v centru bistveno manj kot danes, nekaj manj kot 50, prav tako je bilo manjše število uporabnikov.

Kaj vas je v tej službi pritegnilo?
Pritegnila me je dobra ekipa, v kateri sem se lahko veliko naučil. V tistem času smo imeli tudi agilno vodstvo, ki je vedelo, kaj hoče, in je naše programske rešitve uspešno poneslo onkraj meja. Poleg držav nekdanje Jugoslavije smo tedaj sodelovali tudi z državami združbe Alpe-Adria, kar je bilo za tiste čase več kot napredno.

Danes zavod zaposluje več kot 100 ljudi, večina je visoko izobražena.
Ob treh doktorjih in več kot dvajsetih magistrih znanosti jih le kakšnih deset ne presega srednješolske izobrazbe.
V času trajanja projekta superračunalnik bo dobilo zaposlitev več kot 35 visokokvalificiranih strokovnjakov v vzhodni regiji, posredno pa bo omogočeno znanstvenoraziskovalno delo nekaj tisoč slovenskim znanstvenikom.

Večinoma ljudje ne vedo, da je sistem COBBIS svoje obrise dobil že sredi osemdesetih prav v Mariboru in bil pozneje v uporabi v celotni Jugoslaviji.
Prvi bibliografski zapis v nacionalnem vzajemnem katalogu je iz leta 1984. Zametki sistema so še nekaj let starejši, ob slovenski osamosvojitvi pa je bilo prisoten po vsej takratni skupni državi. Danes je poleg Slovenije sistem COBISS osnova nacionalnih knjižničnih sistemov v Albaniji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji.

Kako zahteven je tovrstni projekt in njegovo vzdrževanje? Na leto prejmete na tisoče vprašanj uporabnikov.
Trudimo se odgovoriti na vsa vprašanja in pomagati našim uporabnikom. Ocenjujemo, da je v vseh državah, kjer je COBISS, število uporabnikov preseglo dva milijona. Sistem je odprt za vnos novih bibliografskih zapisov; če le ustrezajo strokovnim pravilom. V knjižnicah, vključenih v sistem COBISS.SI, lahko bibliografske zapise v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB.SI vnašajo katalogizatorji, ki so pridobili dovoljenje za vzajemno katalogizacijo. Prav tako lahko uredijo, dopolnijo ali popravijo katerega koli izmed že ustvarjenih zapisov. Dovoljenje jim podeljujeta NUK in IZUM. V bazo COBIB.SI katalogizatorji vnašajo zapise za sloveniko, zapise za dela oziroma prispevke, ki pokrivajo področje domoznanstva, zapise za potrebe bibliografij raziskovalcev ter seveda zapise za vse preostalo gradivo, ki ga imajo na voljo knjižnice.
2,000.000 ljudi uporablja sistem COBISS.

Obstaja še sistem SICRIS, ki je javno dostopen, a ga ne poznamo tako dobro. Za kaj gre?
Gre za slovenski sistem znanstvenoraziskovalnih informacij. V tujini se je zanje uveljavila kratica CRIS (Current research information sistem). Ti sistemi hranijo pretekle in aktualne podatke, kot so: raziskovalne organizacije, raziskovalne skupine, raziskovalci, njihovi projekti, programi in še kaj. Naš sistem SICRIS je povezan s sistemom COBISS.SI, ki vsebuje vseslovensko knjižno produkcijo. Povezava SICRIS–COBISS.SI deluje tako, da se podatki raziskovalca iz SICRIS povezujejo z njegovo znanstveno produkcijo knjig, revij ali člankov.

Informacijski sistemi potrebujejo tudi zmogljive računalnike. Izum naj bi do leta 2020 dobil prvi superračunalnik v tem delu Slovenije.
Superračunalnik (HPC, high performace computing) je najhitrejša in najmočnejša vrsta računalnika, ki je sposobna ukaze izvršiti nekajtisočkrat hitreje kot večina drugih računalnikov. Superračunalniki se uporabljajo pri napovedovanju vremena, dinamiki tekočin, aerodinamiki, termodinamiki, umetni inteligenci, simulacijah v biologiji … V projektu HPC RIVR, ki ga kot vodilni partner konzorcija vodi Univerza v Mariboru, kot partnerja sodelujeta še Izum in fakulteta za informacijske študije iz Novega mesta. V Izumu je predvidena instalacija superračunalnika, ki bo spadal med 100 največjih na svetu. Njegova moč bo okrog 1,7 PFLOPS (1,7 petaflops pomeni 1,7x1015 instrukcij s plavajočo vejico na sekundo). Tako moč pa bomo lahko dosegli z več kot 60.000 paralelnimi procesorji. Predvidena je tudi postavitev podatkovnega polja velikosti okrog 25 PB (petabajt je 1015 bajtov) za hranjenje raziskovalnih podatkov. Instalirana moč računalniške opreme in opreme za hlajenje bo okrog 800 KW.

image
Aleš Bošnjak je postal direktor Izuma septembra lani. FOTO: mediaspeed.net
Ga boste kupili v tujini ali izdelali doma?

Izvedba projekta HPC RIVR poteka s tesnim sodelovanjem domačih strokovnjakov za HPC, ki so združeni v slovensko superračunalniško združenje SLING. Ocenjeno je bilo, da lahko zagotovimo največjo fleksibilnost in moč z razpoložljivimi sredstvi tako, da optimalno konfiguracijo superračunalnika zagotovimo z znanjem domačih strokovnjakov. V času trajanja projekta bo dobilo zaposlitev več kot 35 visokokvalificiranih strokovnjakov v vzhodni regiji, posredno pa bo omogočeno znanstvenoraziskovalno delo nekaj tisoč slovenskim znanstvenikom. Operacijo delno sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Še en pomemben dogodek za Maribor bo Konferenca COBISS, ko bo v fokusu vprašanje šolskih knjižnic v globalnem bibliografskem informacijskem sistemu. Katere novosti sistema boste predstavili?
Z letošnjo mednarodno konferenco COBISS 2018 bomo zaznamovali res pomemben premik v šolskem knjižničarstvu: integralno vključitev šolskih knjižnic v nacionalno in globalno knjižnično omrežje, kar je evropski dosežek. Eden od ciljev konference je, da bi se tudi v drugih državah, kjer uporabljajo COBISS, odločili za vključitev šolskih knjižnic v sistem, kar je poslanstvo Izuma kot Unescovega centra. V ta namen bomo predstavili rezultate projekta vključevanja šolskih knjižnic v COBISS, v katerega je bilo vključenih 444 knjižnic, in predstavili dodano vrednost, ki jo imajo ti rezultati za knjižnice, njihove uporabnike ter druge udeležence. Predstavili bomo tudi novosti, ki jih prinaša nova različica sistema SICRIS. Predpremiero bo doživela popolnoma prenovljena mobilna aplikacija mCOBISS. Poleg tega bomo gostom iz držav članic predstavili novosti, kot so COBISS+, splošni geslovnik COBISS, spletni vpis, normativno kontrolo in še kaj.

Konference se bodo udeležili tudi ugledni predavatelji iz tujine.
Da. Ob tej priložnosti se bomo seznanili z izkušnjami škotskega šolstva, ki spada med najboljše v Evropi. Naša gostja bo Dorothy Williams, profesorica, raziskovalka in vidna članica šolskih gremijev. Govorila bo o vplivu šolskih knjižnic na učni uspeh, o čemer je opravila odmevne raziskave. Druga pomembna gostja iz tujine bo gospa Tatjana Aparac-Jelušić, dobitnica nagrade ASIST Thompson/ISI za izjemne dosežke na področju poučevanja informacijskih znanosti. Dosežke v minulem obdobju bodo predstavili tudi vodje Centrov COBISS iz sedmih držav, vključenih v COBISS.

Bi katero predavanje še posebno poudarili?
Od domačih gostov bi izpostavili profesorja Matjaža Perca. Z 20.000 citati je najbolj citiran naravoslovec v Sloveniji, že leta 2014 se je uvrstil med en odstotek najbolj citiranih fizikov na svetu, leta 2018 pa tudi med en odstotek najbolj citiranih interdisciplinarnih raziskovalcev na svetu. Njegovo predavanje ima naslov Tisočletje likovne umetnosti skozi oči fizike.
Deli s prijatelji