NI NAM POMOČI

Grozljive napovedi za Slovenijo: katastrofe prihajajo s hribov in morja

Objavljeno 07. oktober 2019 13.15 | Posodobljeno 07. oktober 2019 14.03 | Piše: N. Č.

Kako se bo spreminjala slovenska pokrajina?

Temperatura zraka bi bila lahkov išja za štiri stopinje Celzija. FOTO: Tomi Lombar, Delo
LJUBLJANA – Tako kot ves svet se tudi Slovenija ubada s podnebnimi spremembami. Neodvisni slovenski strokovnjaki so za portal Al Jazeera povedali, da Slovenija v praksi naredi bolj malo (oziroma skoraj nič) na področju okoljevarstva, zato nam grozi, da bo Slovenija konec 21. stoletja povsem drugačna kot danes.

Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera je povedal, da je Arso pripravil projekcije vplivov na podnebne spremembe v treh različnih scenarijih: optimistični, zmerno optimistični in pesimistični. Sam je poudaril pesimističnega, ki se bo zgodil konec 21. stoletja, če bodo dotlej v Sloveniji še vedno tolikšni izpusti toplogrednih plinov.


Morje se bo dvignilo za en meter, smrekov in bukov gozd bosta izginila


»Temperatura zraka bi bila višja za štiri stopinje Celzija, listje na vejah bi pognalo 40 dni prej, količina padavin bi se okrepila za 20 odstotkov in morje bi se dvignilo za en meter. V poletju bi imeli več kot 90 vročih dni, ko temperatura čez dan ne bi padla pod 30 stopinj Celzija. To bi še ogrozilo zdravje starejšega prebivalstva, predvsem v mestih, kjer vročino še huje občutimo.«

Smrekova in bukova stebla, ki predstavljajo večji del gozda, bi lahko v veliki meri izginila. Zaradi svoje geografske lege se Slovenija segreva dvakrat hitreje od globalnega povprečja.

Po projekcijah težav s količino vode čez leto ne bo, bodo pa spremenjeni vzorci padavin. Poleti pričakujejo resnejša pomanjkanja vode, kar bi ogrožalo vso državo (nižje gladine rek ne bodo vplivale le na kmetijstvo, temveč tudi na proizvodnjo elektrike iz hidroelektrarn, ki danes dajejo tretjino električne energije v Sloveniji). Pozimi bo tudi za več kot 60 odstotkov več dežja kot danes in skoraj nič snega. Na severovzhodnem delu Sloveniji bodo gladine rek za 40 odstotkov višje.


Triglavski ledenik skoraj izginil


Po besedah Gnezde je višina snežne odeje v primerjavi manjša za polovico, kor je bila v 60. letih prejšnjega stoletja. Triglavski ledenik je sredi prejšnjega stoletja meril okoli 15 hektarov, danes le še 0,7 hektara.

image
Triglavski ledenik bi lahko v naslednjih desetlerjih povsem izginil FOTO: Slovenska vojska

Lučka Kajfež Bogataj je povedala, da je bil akcijski načrtov za prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe narejen že leta 2008, a se do danes ni naredilo nič v tej smeri. »V Bruselj vedno pošiljamo samo obljube, da bomo naredili to in ono, a vedno zamujamo.«

Največji problem pri zmanjševanju emisij povzročata energetski sektor in promet, ki sta odgovorna za skoraj 2/3 skupnih emisij, sledijo pa industrijski procesi, kmetijstvo, gospodinjstva in odpadki. V naslednjih 10 letih bi bilo po besedah Gnezde treba zapreti Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in poskrbeti za boljši javni prevoz – kljub temu da država nenehno poudarja potrebo bo učinkovitem javnem prevozu, pa so železnice zastarele, kapaciteta pa premajhna za vse, ki vsakodnevno migrirajo v Ljubljano.
Deli s prijatelji