PRIHAJA VRHUNEC

Gripa prazni šolske klopi

Objavljeno 23. januar 2020 14.35 | Posodobljeno 23. januar 2020 14.35 | Piše: U. S.

V prihajajočih tednih pričakujemo vrhunec. Potrjenih 440 primerov okužbe z virusom influence A.

Otroci naj ne hodijo v šolo, če imajo simptome gripe ali okužbe dihal. FOTO: Guliver/Getty Images
V zadnjih dnevih so na marsikateri slovenski šoli stoli za klopmi prazni: učenci so bolni, v posteljo jih je položila gripa. Na grosupeljski osnovni šoli Louisa Adamiča so nam povedali, da je odsotnih veliko otrok pa tudi veliko učiteljev, zbolevanje se je začelo ta teden, da pouk sicer poteka po urniku, a je veliko nadomeščanj. Niti sedmošolci, ki so v šoli v naravi, niso ubežali gripi, so nam še povedali in še, da lani ni bilo bolnih toliko otrok kot letos. Hiter porast števila obolelih otrok z gripo in drugimi okužbami dihal so opazili tudi v grosupeljskem zdravstvenem domu, zato so šole opozorili na preventivne ukrepe: izogibanje nepotrebnih stikov z obolelimi, skrbnejše čiščenje površin, zračenje prostorov, higieno kašlja in kihanja. Starše opozarjajo, naj otroci ne hodijo v šolo, če imajo simptome gripe ali okužbe dihal. Obisk ali telefonski posvet pri zdravniku je potreben, če traja visoka vročina več kot tri do štiri dni, če težko dihajo, bruhajo, ob hudem glavobolu, ki po običajnih zdravilih proti bolečinam ne popusti, so sporočili z grosupeljskega zdravstvenega doma.

Lani hospitaliziranih 270

Da je v teh dnevih veliko bolnih, pravzaprav ne preseneča, gripa vrhunec doseže konec januarja oziroma v začetku februarja, kar pomeni porast števila zbolelih z gripo ter tudi drugimi okužbami dihal. Ne zbolevajo le otroci, ampak tudi odrasli do 65. leta starosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so od začetka sezone 2019, od 40. tedna (30. septembra 2019) v Sloveniji okužbo z virusom influence A laboratorijsko potrdili v 440 primerih, v 43 pa okužbo z virusom influence B. Od konca novembra 2019 do 13. januarja 2020 se je testiralo že več kot 2000 ljudi. Večinoma se testirajo bolniki, ki so bili zaradi težjega poteka gripe sprejeti v bolnišnico, da se jih usmerjeno zdravi z protivirusnimi zdravili. Pri zbolelih, ki nimajo zapletov in približno v tednu dni ozdravijo, virusa ne potrjujejo z mikrobiološki preiskavami, saj ni treba.

Prejšnji teden je Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC) odprl oddelek za gripo, v prostorih negovalnega oddelka stare pediatrične klinike na Vrazovem trgu v Ljubljani, namenjen bolnikom, ki zaradi gripe ali drugih okužb dihal potrebujejo bolnišnično zdravljenje; na voljo je 24 postelj. Lani so hospitalizirali 270 ljudi.

Kihamo v rokav

Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pri nas se pojavlja predvsem v zimskih mesecih in ogroža vse, zlasti starejše, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Povzročitelj, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega, pravijo na NIJZ: »Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju in prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo.« Čas od okužbe do pojava bolezni je kratek: simptomi in znaki gripe – vročina, nahod, bolečina v žrelu, kašelj – se pojavijo od enega do treh dni po okužbi. Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno, pomembno je, da si lajšamo težave in počakamo, da izzveni. Povišano telesno temperaturo nad 38 °C zbijamo z zdravili, pri zamašenem nosu uporabljamo kapljice, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje. Pijemo dovolj tekočine, počivamo in se izogibamo telesnim naporom. Poskrbimo, da ne prenesemo virusa influence na svoje bližnje – večkrat na dan si umijemo roke s toplo vodo in milom, umijemo si jih vsakič, ko si obrišemo nos, posmrkane robčke sproti odstranjujemo, kašljamo v rokav, uporabljamo svojo brisačo.

Najbolj učinkovita zaščita je cepljenje, strokovnjaki ga priporočajo vsem, ki želijo sebe in svojce zaščititi pred boleznijo, zlasti pa kroničnim bolnikom, starejšim, majhnim otrokom (od šestih mesecev do dveh let), nosečnicam ter ljudem z izjemno povečano telesno težo (ITM ≥ 40). S cepivom postanemo odporni proti štirim virusom, pri mladih se zaščita razvije v tednu dni, pri starejših pa v 14 dneh. Delež cepljenih proti gripi se je v sezoni 2018/19 v primerjavi s predhodno sezono povečal, cepilo se je 94.049 ljudi, v primerjavi s predhodno sezono, ko se jih je 84.551, letos je cepljenih še več kot lani, verjetno tudi zaradi za nekatere brezplačnega cepljenja, NIJZ je do 31. decembra lani razdelil 180.677 cepiv. 
Deli s prijatelji