SIDRO SREDI GLAVNEGA MESTA

Dokaz, da smo pomorska država

Objavljeno 08. september 2019 21.49 | Posodobljeno 08. september 2019 21.49 | Piše: Dejan Vodovnik

Sidro na Kongresnem trgu ni s slovitega parnika Rex, ki se je med Žusterno in Izolo potopil leta 1944.

Sidro z italijanske ladje sredi slovenskega glavnega mesta FOTO: IGOR MALI
Ko so italijanski čezoceanski potniški parnik, predhodnik današnjih potniških križark, tistega 6. septembra 1944 s petimi vlačilci privlekli v Koprski zaliv med Žusterno in Izolo, seveda niso niti slutili, da bo dva dni pozneje pod vodo. V tistem obdobju je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod italijansko zastavo. Visoka je bila 40 metrov, imela je 12 nadstropij, poleg tega pa dva dimnika, ki sta dosegala 15 metrov. Med letoma 1933 in 1935 je ladja nosila modri trak kot najhitrejša povezava med Evropo in New Yorkom.
Najprej so upali, da bo sidro sredi Ljubljane z legendarne avstro-ogrske bojne ladje Viribus Unitis.

Prazna in brez posadke

Rex je odplul na svojo zadnjo vožnjo 9. maja 1940. Zaradi vojne so ladji spremenili videz, da bi bila manj opazna iz zraka. Pobarvali in potemnili so ji okna in nadgradnjo, da bi ji zagotovili večjo varnost med prevozi ranjencev. Proti koncu vojne so se v nemški vojni mornarici odločili, da ji bodo poiskali boljše skrivališče. S petimi vlačilci so tako ladjo privlekli v Koprski zaliv, tam pa je zaradi plitvega morja približno 200 metrov od obale nasedla. Tako je prazna in brez posadke čakala nadaljnjih dogodkov. Osmega septembra 1944 ob 11. uri jo je 12 letal bristol beaufighter 272 eskadrilije Kraljevega vojnega letalstva (272 Squadron RAF) začelo raketirati. Rex je zagorel ter se prevrnil na levi bok. Gorel je štiri dni, zatem pa potonil.
4 dni je gorel Rex pred obalo med Izolo in Žusterno.

Kaj se je dogajalo pozneje, piše v arhivih, ena od legend pa pravi, da je veliko sidro, ki stoji na Kongresnem trgu v Ljubljani, pripadalo potopljeni čezoceanki Rex. Vendar to ni res.
image
Najprej na levi bok, nato na dno FOTO: ARHIVSKA FOTOGRAFIJA
image
Parnik Rex FOTO: WIKI

Resnica o sidru

Sidro na ljubljanskem Kongres­nem trgu (Park Zvezda) je bilo postav­ljeno 1. maja 1955, ker so v prestolnici želeli pokazati obiskovalcem (tudi takrat je v Ljubljano prihajalo kar precej tujih obiskovalcev), da je Slovenija pomorska dežela s tradicijo. Postavili so ga na pobudo Borisa Šnuderla, prvega direktorja približno takrat ustanovljene Splošne plovbe (kar je poleg dejstva, da so začeli graditi koprsko luko, še dolgo jezilo Hrvate, ki so se že takrat zbali, da bo Koper jemal posel pristanišču na Reki).
Podjetje Splošna plovba je takrat v Ljubljani organiziralo razstavo 10 let svobode na Jadranu, zato je Šnuderl naročil pripeljati veliko sidro iz Pulja. Postavitev naj bi bila le začasna. Najprej so upali, da bo to sidro z legendarne avstro-ogrske bojne ladje Viribus Unitis, ki ji je poveljeval eden najpomembnejših tedanjih admiralov Anton Haus (leta 1851 rojen v Tolminu). Med prevozom iz Pulja pa se je nekaj zataknilo, zato so ga nadomestili s sidrom neke mlajše italijanske trgovske ladje.
Prav to sidro še zdaj, 64 let pozneje, opozarja, da je Slovenija prava pravcata pomorska država.
image
Turisti ga največkrat niti ne opazijo. FOTO: IGOR MALI
Deli s prijatelji