AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Čas miru

Čeprav smo uradno v zimi, ni belo obarvana; zadnji dnevi so bili vremensko mešani, leto je eno najtoplejših v obdobju meritev.
Fotografija: Na božično jutro so temperature kazale negativen predznak, tudi jutro štefanovega je bilo hladno. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Na božično jutro so temperature kazale negativen predznak, tudi jutro štefanovega je bilo hladno. FOTO: Guliver/Getty Images

Za nami je čudovit božični večer, ki ga je obsijala še vedno debela luna, tako da je naravo povsod razsvetljevala naravna svetloba. Žal je v zadnjih letih vse preveč umetne svetlobe zaradi pretirano okrašenih urbanih okolij, kar moti pogled na zvezdnato nebo. Škoda, da ne znamo ceniti lepote narave.
Na božično jutro so temperature kazale negativen predznak, tudi jutro štefanovega je bilo hladno. FOTO: Guliver/Getty Images
Na božično jutro so temperature kazale negativen predznak, tudi jutro štefanovega je bilo hladno. FOTO: Guliver/Getty Images

​Vstopili smo tudi v koledarsko zimo, sončev obrat oziroma zimski solsticij je letos nastopil 21. decembra ob 22.23. Nekateri ga imenujejo tudi zimski kres ali astronomski božič. Zdaj lahko rečemo, da smo uradno v zimi, žal ni belo obarvana, k zimskemu vtisu pa pomagajo vsaj temperature. Te so na božično jutro, ko smo hiteli odvijat darila pod drevesci, povsod kazale negativen predznak. Tudi Štefanovo jutro je bilo hladno, temperature so bile od –7 do –2 °C, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 3 do 8, ob morju okoli 10 °C. Zimski solsticij je dan v letu, ko se sonce pojavi nizko na nebu in nam daje najmanj svetlobe.

V preteklosti se je na ta dan razvilo precej običajev, od kurjenja kresov, pletenja vencev do plesa, obdarovanja, okrašenih dreves in sveč. Vse je bilo namenjeno čaščenju sonca ter prihodu nove življenjske sile. Pričakovanje je doseglo vrhunec, ko so le dočakali novorojeno sonce, ki je spet premagalo temo. Če je bilo naslednji dan oblačno in se sonce ves dan ni prikazalo, je bilo to slabo znamenje za prihajajočo letino. Po letošnjem solsticiju kaže, da bo letina dobra.
 

Na svidenje december, na svidenje leto


Zadnji dnevi leta so imeli mešano vremensko sliko, od sončnega vremena do delne jasnine ter občasne povečane oblačnosti in meglenih juter. Prav tako leto 2018. Globalno se približuje četrtemu najtoplejšemu letu v obdobju meritev, od začetka meritev leta 1850 so najtoplejša kar zadnja leta 2015, 2016 in 2017.

​Letošnji december se končuje z nadpovprečno temperaturo, v večjem delu Slovenije je bilo za od 0,2 do 0,8 °C več, kot je običajno za ta čas, le na Obali so bile temperature v povprečnih vrednostih. Padavin je bilo decembra povsod manj kot v dolgoletnem povprečju, na Obali je padlo 57 mm od običajnih 89, v Ljubljani 65 od povprečnih 108, v Biljah 64 od povprečnih 120 mm. Na Štajerskem, Goriškem in Gorenjskem so bile količine dežja polovične, na Koroškem in Celjskem pa je padlo le 40 odstotkov povprečnega dežja.


Le na skrajnem severovzhodu ga je bilo povprečno. Sonca smo bili deležni v povprečnih odmerkih, v Ljubljani je sijalo, kot je za december običajno, do božiča okrog 55 ur. Malo manj, kot se za december spodobi, ga je bilo le na Obali, blizu 80 ur.
 

Slovo od čebeljega leta


Čebelje družine so v obdobju mirovanja. Ko se temperatura v naravi spusti pod 10 °C, nagonsko prenehajo letati in se umaknejo v notranjost panja. V čebelah se zgodijo določene fiziološke spremembe, ki omogočajo veliko daljše življenje, kot je običajno zanje čez leto. Tedaj živijo le nekaj tednov, pozimi pa morajo preživeti nekaj mesecev. Po jesenskem zatišju se z začetkom novega koledarskega leta in daljšanjem dneva začenja njihovo intenzivno življenje.

Pozimi je njihovo vedenje neposredno odvisno od temperature v okolici. Če je nižja od 8 ºC, zimske čebele ne izletavajo iz panjev. Pri temperaturi od 9 do 16 ºC izletajo občasno. Mraz, sneg, oddaljenost hrane, vlaga, močni vetrovi, škodljivci in sovražniki so vzroki, da je to obdobje za čebeljo družino najbolj neugodno. Najpomembnejše je, da jim med prezimovanjem zagotovimo popoln mir. Tako odstranimo veje, ki bi lahko v vetrovnih razmerah udarjale po panjih, ter postavimo odvračala za ptice in glodavce. Skrbimo tudi, da v panjih ni prepiha in da niso postavljeni na vlažnih tleh. Nevarne so pretople zime: nenavadno visoke temperature pozimi zmotijo bioritem rastlin in živali.


Namesto da v zimski gruči pazijo na zalego do spomladi, lahko ob otoplitvah čebele za ta čas neobičajno izletajo in prinašajo prve koške cvetnega prahu rastlin, ki ob topli zimi lahko začnejo prezgodaj cveteti. Letošnje leto si bomo zapomnili tudi po tem, da so Združeni narodi na slovensko pobudo 20. maj razglasili za svetovni dan čebel, ki poudarja njihov izjemni pomen za preživetje človeka.
 

Presežene vrednosti


December je čas miru. Le zakaj ga motimo z ognjemeti, petardami in drugimi pirotehničnimi sredstvi? Pri eksplozijah se sproščajo snovi, ki zastrupljajo ozračje in pomenijo tveganje za zdravje. V suhem vremenu, kot je te dni, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot en teden. Tudi ko se že posedejo, se lahko spet vrnejo v ozračje zaradi vetra. Dež delce spere v površinske vode in podtalnico. Meritve kakovosti zraka, ki jih izvaja Arso, vsako leto kažejo, da v prednovoletnem obdobju vrednosti presežejo mejo onesnaženosti z delci velikosti pod 10 mikrometrov PM 10, ki jo določa zakonodaja. Poleg tega se lahko zaradi nepravilne uporabe zgodijo hude poškodbe.


Naj bo leto 2019 mirno, zdravo in prijetno ter naj postreže s čim manj vremenske muhavosti. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije