NEJEVERNI TOMAŽ

Bogataša zaprli zaradi ponaredka

Objavljeno 11. julij 2019 19.01 | Posodobljeno 11. julij 2019 19.01 | Piše: Iva Ropac

Franc Riemer za leto in pol na prestajanje kazni. Za kredit zastavil ponarejeno sliko Nejevernega Tomaža.

Julija 2013 so se pri Riemerju zglasili preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada z odredbo za hišno preiskavo. FOTO: Tadej Regent
LJUBLJANA – Namesto leta dni bo Franc Riemer, konjiški podjetnik, ki je obogatel z gradbeno mehanizacijo, na zaporniški žimnici spal leto in pol. Višje sodišče mu je na pritožbo tožilstva zvišalo zaporno kazen za preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, ker je za kredit zastavil ponarejeno sliko Nejevernega Tomaža španskega baročnega slikarja Diega Velázqueza. Riemer kazen že prestaja v mariborskih zaporih, in to od prejšnjega četrtka.

image
Ko so na NLB ugotovili, da so kot zavarovanje dobili ponaredek Nejevernega Tomaža, so tako Mesesnela kot Riemerja naznanili policiji, ta ju je ovadila tožilstvu, ki pa je zaradi pomanjkanja dokazov oktobra 2016 odstopilo od kazenskega pregona proti Mesesnelu, nadaljevalo pa postopek proti Riemerju.
Sedmega maja je po svojih zagovornikih podal predlog za alternativno prestajanje kazni zapora, in sicer za dela v splošno korist, a sodišče o njegovi prošnji še ni odločilo. Kot so nam pojasnili na mariborskem okrožnem sodišču, bo o njej odločeno predvidoma ta mesec. Specializirano tožilstvo, ki mu je sodišče poslalo Riemerjev predlog v izjasnitev, je predlagalo, da se njegovi prošnji ne ugodi.

Lanskega julija so Riemerja na mariborskem okrajnem sodišču obsodili na leto dni zapora, ker je z zastavo ponarejene slike dobil posojilo pri NLB. Ker menice družbe Gradir, d. o. o., katere direktor je bil, in zastavna pravica na posameznih nepremičninah (vila v Slovenskih Konjicah) v lasti Gradirja niso zadoščale za zavarovanje kreditnih obveznosti, je v postopku odobritve in sklenitve kreditne pogodbe 20. julija 2009 pri NLB za 7,450.000 evrov kredita kot dodatno zavarovanje ponudil starejšo umetniško sliko Nejeverni Tomaž.

Ta je bila predstavljena kot izdelek španskega baročnega slikarja Diega Velázqueza, banki pa je za pristnost slike jamčil z dvema dokumentoma: potrdilom nemškega laboratorija, da sta platno in barva na sliki iz časa Velázqueza, in cenitvijo sodnega cenilca Janeza Mesesnela, ki je sliko ocenil na osem milijonov evrov.

Izginulo v sedmih minutah

Francu Riemerju so roparji 24. marca 2004 odnesli 35 umetniških slik, med njimi Picassovo Bikoborbo, Rafaelovo Družino in Van Dyckov Karitas. Rop velja za enega najspektakularnejših pri nas, menda je trajal le sedem minut. V vilo Marijo v Slovenskih Konjicah (marca predlani jo je na dražbi kupila DUTB), ki ima vgrajen najsodobnejši alarm in videonadzor, so vlomili ob dveh zjutraj, tatovi pa so menda najprej omamili pse čuvaje in nato razbili okna v dnevni sobi. Tri leta pozneje so policisti štiri ukradena umetniška dela odkrili v Srbiji. Skupno so bile najdene umetnine vredne več deset milijonov evrov. Nekateri mediji so že tedaj poročali, da nekatere ukradene slike menda niso avtentične.

A Riemer, nekoč lastnik podjetja Koto in zbiralec umetnin, je tudi po prepričanju višjega sodišča, kamor se je zoper prvostopenjsko sodbo pritožilo tako tožilstvo kot obramba, vedel, da slike ni ustvaril ta slikar in da nima tolikšne vrednosti, saj ni imel nobenega dokazila v zvezi z njenim nakupom, o njeni avtentičnosti in izvoru. Res je, da je razpolagal z Mesesnelovo cenitvijo, a je ta svoje mnenje podal zgolj na podlagi Riemerjevih navedb o sliki.

Višji sodniki so marca delno ugodili pritožbi tožilstva in Riemerju zaporno kazen zvišali na leto in pol (tožilstvo je sicer zahtevalo dve leti in pol zapora). Menili so, da je prvotno izrečena enoletna kazen vendarle prenizka glede na težo in vrsto kaznivega dejanja, saj daje težo kaznivemu dejanju tudi okoliščina, da družba Gradir kreditnih sredstev ni vrnila ne ob zapadlosti v plačilo ne pozneje.

Riemer je prosil za alternativno prestajanje kazni zapora, a sodišče o njegovi prošnji še ni odločilo.

Ker Gradir posojila banki ni vrnil, je »Velázquezova« slika pristala pri DUTB in junija pred dvema letoma so na dražbi zanjo iztržili 11.000 evrov. Novi lastnik Nejevernega Tomaža je postal odvetnik Igor Marinšek, ki je bil v letu odobritve posojila prvi nadzornik NLB in eden od odvetnikov, ki Riemerja zagovarjajo v kazenskem postopku.

Riemer je, kot so nam potrdili na mariborskem okrožnem sodišču, zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero obsodbo izpodbija na vrhovnem sodišču. Obramba namreč vztraja, da mu ni dokazan naklep, češ da ni imel nobenega razloga niti motiva za preslepitev, saj je sliko kupil kot original, kreditna pogodba pa je bila sklenjena izključno na pobudo predstavnikov NLB. Odločilno vprašanje, ki ga izpostavlja obramba, je, ali je obdolženi vedel, da slika ni pristna, torej da je ponaredek.

16. na lestvici najbogatejših Slovencev je bil 2010. s 36 milijoni.

Že prvostopenjsko sodišče je NLB s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 5,840.084 evrov napotilo na pot pravde, Riemerju pa naložilo plačilo stroškov postopka v višini dobrih sedem tisočakov.
Deli s prijatelji