KRIV JE KORONAVIRUS

Cerkve prazne, duhovniki pred bankrotom

Objavljeno 30. marec 2020 20.15 | Posodobljeno 30. marec 2020 20.15 | Piše: Aleksander Brudar

Župniki pred oltarjem zaradi epidemije samevajo. Škofje pozivajo vernike, naj jim nakažejo darove.

Martin Golob v Srednji vasi v Bohinju maše prenaša prek facebooka. FOTO: Voranc Vogel
Letošnji velikonočni prazniki bodo po slovenskih cerkvah potekali le ob prisotnosti duhovnika. Zaradi borbe proti novemu koronavirusu bodo namreč cerkve tako kot zadnjih 14 dni samevale. To seveda pomeni, da bo vernikom povsem onemogočeno darovanje za mašne namene, zato je Slovenska škofovska konferenca ta teden izdala navodila slovenskih škofov za velikonočne praznike, med katerimi duhovnikom svetujejo, naj po spletu, e-pošti in družabnih omrežjih župljane povabijo k darovanju za mašne namene in vzdrževanje župnije z nakazili na bančni račun župnije.
image
Cerkve so zaradi epidemije zaprte. FOTO: Marko Feist

»Dekani naj spodbudijo duhovnike, ki imajo zadostno število intencij, da jih posredujejo na škofijo oziroma tistim duhovnikom, ki jih nimajo. Če dekanija ne more poskrbeti za intencije, naj se duhovnik obrne na škofijskega ekonoma,« so še zapisali.
 

Treba je biti optimističen


Da se župnije v teh dneh soočajo s popolnim izpadom dohodka, ker pač ni darov vernikov, nam je potrdil tudi duhovnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob. A, kot nam pojasni, o tem zaenkrat še ni govoril oziroma trenutno to zanj ni prioritetno vprašanje. Meni namreč, da so ljudje trenutno zelo zaskrbljeni za svoje službe in prihodnost po koncu te zdravstvene krize.
Imam luštno elektronsko občestvo.


»V zraku je prisoten ta strah zaradi negotovosti,« nam razloži in doda, da se nekateri verniki k njemu obračajo tudi z naslednjo prošnjo: »Molite, prosim, za to, da me ne bi odpustili.« »Na svetih mašah, ki jih predvajam prek spleta, ljudi povabim, da če imajo kakšno željo po darovanju, da naj darujejo v dobrodelne namene oziroma dobrodelnim organizacijam,« nam razloži. Kar se tiče drugih duhovnikov, pa pravi, da če bi se kateri izmed njih zaradi izpada dohodka znašel v stiski, bi mu škofija zagotovo pomagala.

Golob, ki vsak dan ob 19. uri prek facebooka prenaša sveto mašo, meni, da moramo še naprej ostati optimistični. »Treba bo stisniti in malo potrpeti,« pravi in še, da bomo morda potem, ko se bo življenje vrnilo v stare tirnice, začeli bolj ceniti stvari, ki so nam bile do nedavnega še povsem samoumevne.
Na cvetno nedeljo ne bo tradicionalnega sprevoda, ki se ga tudi z butaricami v rokah sicer udeleži veliko ljudi.


»Ko bo konec, bo kot v pomladi, ko v naravi vse zaživi,« je prepričan. Je pa kljub temu kar malce žalosten ob misli, da bo moral ob letošnji veliki noči maševati v prazni cerkvi. Poleg tega ne bo srečevanja z verniki v obdobju pred veliko nočjo, na cvetno nedeljo ne bo tradicionalnega sprevoda, ki se ga, tudi z butaricami v rokah, udeležuje veliko ljudi. »To je tako pravljično v vasi; zmeraj sem bi ganjen, ko sem se z verniki sprehodil v sprevodu,« še pove. Njegove maše prek svetovnega spleta so v primerjavi z drugimi, ki jih imajo slovenski duhovniki, med najbolj gledanimi. Števec, ki spremlja število ljudi, ki v neposrednem prenosu spremljajo mašo, se namreč povzpne vse do številke 2200. Čez dan pa si jih ogleda tudi do 52.000 ljudi. »Imam luštno elektronsko občestvo,« s ponosom sklene sogovornik.
 

Se bomo naučili kaj novega?


Drugi zelo znani duhovnik Janez Furman iz župnije Loka pri Zidanem Mostu priznava, da so zaradi zaprtih cerkva ostali brez darov vernikov. A, kot poudarja, noben duhovnik v tem času, ko se je veliko ljudi znašlo v stiski, od njih ne pričakuje finančne pomoči. Razloži nam, da so se v najtežjem položaju zdaj znašle župnije, ki so imele pred izbruhom novega koronavirusa določene investicije, te pa je seveda treba odplačevati. Zato bo zanje izpad dohodka, tudi v času velike noči, ko so cerkve sicer polne vernikov, še kako boleč. Sicer pa si, dodaja, župnije zdaj med seboj pomagajo. Finančna pomoč gre predvsem iz tistih, ki so še pred zdravstveno krizo dobile darove za maše.
52.000 ljudi si čez dan ogleda maše na spletu.


Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar nam je pojasnil, da stanje še ni kritično, se pa to lahko, če bo vse skupaj trajalo dlje, spremeni. »Vsak duhovnik seveda razmišlja, kaj bo naredil, če bo dlje trajalo. In ga tudi skrbi, kaj bo in kako bo,« razloži Šuštar. Pomembno se mu zdi, da poleg duhovnika tudi verniki začutijo, da so odgovorni za domačo župnijsko cerkev. Upa, da se bo zdravstvena kriza čim prej končala in da se bomo iz vsega kaj naučili: »Da ne bi padli nazaj v iste tirnice in da gremo boljši naprej.« Sklene, da zdaj lahko vidimo, kako smo šibki in krhki, da nas lahko en majhen virus povsem ustavi. 




Deli s prijatelji