Branko za nebogljeno hčer pustil službo

GEDEROVCI – V panonski vasi Sodišinci, ki jo le potok Kučnica ločuje od sosednje Avstrije, živita Renata in Branko Flisar; z njima pa od maja 2008 živi tudi njuna deklica Nika, ki je prišla na svet s carskim rezom že v 28. tednu nosečnosti, s težo 1125 gramov in krhkimi 38 centimetri dolžine. »Najprej se je treba sprijazniti, da imaš takšnega otroka, saj on ni kriv, da je na svet prišel v takšnem stanju, in potem poskušati kar najbolj olajšati življenje njemu in vsej družini okoli njega,« povesta Flisarjeva, ki živita na kmetiji. Poleg Nike imata tri leta mlajšega prvošolca Tima, v družini pa je še dedek Karel, Brankov oče.

Nika je bila takoj po rojstvu inkubirana in priključena na respirator. Zaradi pomanjkanja kisika in s tem dihalnih težav so jo iz Murske Sobote takoj premestili v UKC Maribor. »V zgodnjem obdobju je prebolela še sepso, ultrazvok je nakazal okvare. Ko je bila stara eno leto, smo začeli obiskovati logopeda in delovno terapevtko za sluh in govor v Mariboru, pozneje pa logopeda in psihologa v Murski Soboti,« Nikin bolniški življenjepis opisuje mama Renata: pri šestih mesecih so začeli obiskovati razvojno ambulanto bolnišnice v Rakičanu, ob terapijah v bolnišnicah so poiskali še samoplačniške pri zasebni nevrofizioterapevtki – po svojih skromnih finančnih zmožnostih, saj je Renata ostala brez dela v Muri.

Branko pojasni, da si želijo hčer vrniti v normalnejše življenje, odločajo se tudi za intenzivne terapije, ki trajajo tri tedne in po dve uri na dan – za kar odštejejo 1200 evrov. Vmes je Nika začutila tudi bolečine v kolkih, sledilo je več operacij na obeh kolkih. Danes uporablja številne pripomočke, kot so kolo, stol, stojko, ortozo, v šoli si pomaga z invalidskim vozičkom, na katerega jo posedejo, ko jo predajo njeni asistentki Tanji. Seveda nikomur ni preprosto dvigovati in prenašati 10-letnega dekleta.

Potem ko je mama Renata dobila odpoved v Muri, jo je moral zaradi obveznosti z Niko dati tudi Branko, saj bi moral v redni službi manjkati najmanj dva dni v tednu. »Nekako se vsi preživljamo na kmetiji, čeprav bi nam še kako prav prišla vsaj ena redna plača. Toda za naju je najpomembneje, da pomagamo Niki, da bi vsaj lahko sama hodila na stranišče, saj že odrašča in se bliža puberteti,« družinsko povezanost in predanost oriše Branko: »Flisarjevi smo pripravljeni storiti vse za njeno okrevanje oziroma ozdravitev.« V sredo se odpravljajo v Srbijo, kjer bodo ruski specialisti opravili fibrotomijo, ki naj bi Niki spremenila življenje.

Dobrodelni koncert in zamaški

Nika je kljub cerebralni paralizi čisto običajen otrok, ki z bratom in sošolci na osnovni šoli deli velika spoznanja in majhne skrivnosti; sošolci ji pomagajo pri delu, igri in učenju; sama jim vrača ogromno pozitivne energije, smeha in koristnih nasvetov. Zalo rada ima zgodbe, zlasti takšne o živalih, dokumentarne filme in nadaljevanke, ravno zaradi tega je odlična bralka. Je ena uspešnejših učenk na omenjeni šoli. Deklica nam pove, da se tudi doma rada igra, in sicer z bratcem Timom, še posebno pa s kužkom Bobijem.

Zanjo je tudi njena šola na pobudo razrednika Gašperja Gomboca izvedla dobrodelni koncert; Niki je bilo še posebno v veselje, da je lahko zaplesala s soimenjakinjo in sosedo Niko Zorjan ter Natalijo Verboten, razveselila pa jo je tudi torta, ki ji jo je prinesla njena spremljevalka Tanja Merklin. Izkupiček od koncerta Pomladni dan za Niko, ki je potekal prav na njen rojstni dan, je prejela družina Flisar za lažje premagovanje finančnih stroškov zdravljenja, potreben pa bo tudi najmanj 12 tisočakov vreden stopniščni vzpenjalnik za prilagoditev šolskih prostorov, saj bo Nika septembra 2019 začela obiskovati 5. razred na matični šoli, zato si ti želijo do takrat zagotoviti dovolj sredstev za nakup potrebne opreme, saj bi jo z invalidskim vozičkom težko prenašali v višja nadstropja.

Za isti namen zbirajo tudi plastične zamaške. In da bi ji to omogočili, lahko pomagate tudi vi, dragi bralci, tako da po svojih zmožnostih prispevate kakšen evro, za kar se vam Flisarjevi, še posebno Nika, iz srca zahvaljujejo.