Bodo nutrije pristale na naših krožnikih? Prodrle so vse do centra Ljubljane
V bregove vodnih kanalov, ki prepredajo Ljubljansko barje, kopljejo luknje in rove, s čimer se možnost razlivanja vodotokov, ki tam že tako radi prestopajo bregove, še poveča. Zaradi njihovega ritja se lahko udrejo obdelovalne površine, v koruznih poljih so nutrije odkrile samopostrežno restavracijo. Poleg tega pa ti zajetni glodavci, ki jih je pred skoraj stoletjem k nam zaneslo iz Južne Amerike, marljivo jedo rastlinje in s tem krčijo življenjski prostor naših avtohtonih živalskih ter rastlinskih vrst. In pojedo nikakor ne malo, saj naj bi do deset kilogramov težki sesalci pojedli tudi do četrtino svoje teže na dan. Pa tudi množijo se več kot uspešno. Ja, nutrije, že od leta 2016 sicer tudi na evropskem seznamu tujerodnih invazivnih vrst, so postale težava. Zato bo po večmesečnih pripravah na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje že v teh dneh stekel pilotni projekt poskusa popolne odstranitve nutrij iz naravnega okolja.
Hitro se širijo
Te živali so iz Južne Amerike v 30. letih prejšnjega stoletja v naše kraje prinesli trgovci s krznom. A po propadu kožuhovinskih farm so se te eksotične živali znašle na prostosti in so sedaj počasi začele rušiti krhko naravno ravnovesje. Njihovega točnega števila ne ve nihče, niti Zavod za gozdove Slovenije, ki spremlja njihovo populacijo in namnoževanje. »A populacijski trendi nam povedo, da so se v zadnjih letih močno namnožile, njihova populacija se je podvojila, morda celo potrojila, širi pa se tudi geografsko,« je povedal Matija Stergar iz zavoda za gozdove na včerajšnji novinarski konferenci na Brezovici.
80 ustreljenih živali so pregledali.
Z Ljubljanskega barja se širijo tudi v naseljena območja, prava turistična atrakcija so že več let celo v starem mestnem jedru Ljubljane, po Ljubljanici naprej pa so si začele prisvajati tudi že bregove Save proti Gorenjski. Nutrije lahko lovci na lovskih površinah že od 2004. lovijo skozi vse leto. A to ni bilo dovolj, da bi omejili in nadzorovali njihovo številnost. Morda tudi, ker zanimanja za lov na nutrije ni, saj ne prinašajo dobička.
»Ne uporablja se jih več ne za krzno ne za hrano,« je razložil predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač. In tudi ni prepričan, da jih lahko izkoreninimo le z odstrelom. »To je precej lažje izvedljivo na zaprtih območjih.« Vsekakor pa je treba omejiti njihovo število in ga nadzorovati. »Vse izkušnje, ki jih bomo zdaj pridobili, bomo lahko prenesli na še druga območja po Sloveniji, ki se tudi soočajo z naraščajočim številom nutrij,« pa je dejal Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Barje.
Okusna kot zajec
V sklopu celovitega izlova nutrij na Ljubljanskem barju, kar zna trajati več let, bodo lovske družine Vrhnika, Tomišelj in Ig lahko lovile tako na lovnih kot nelovnih površinah. Lovile bodo s pastmi, ujete živali pa nato ustrelile. Usmrtitve bodo izvajali le v loviščih in diskretno, nikakor ne v naseljenih območjih, je še poudaril Kastelic. Tovrstna metoda je menda najbolj humana.
V mestu je nutrije prepovedano hraniti, globa za to pa je 420 do 1200 evrov.
»V past se nastavi košček jabolka, ki pritegne nutrijo. Ko se past sproži – ta je podobna pasti za miši, le večja –, lovska kamera v njeni bližini nemudoma sporoči lovski družini o plenu,« pa razlaga Bradač. Tako se trpljenje ujete živali v pasti namreč skrajša na minimum. Njihova trupla pa tudi ne bodo nujno romala na sežig, temveč bomo, če bo šlo vse po načrtih, morda že konec letošnje jeseni lahko psom kupovali hrano, pripravljeno iz mesa nutrij. Njihovo meso naj bi bilo namreč primerno za občutljive želodčke k alergijam nagnjenih psov.
Poškodovale plavajoče hiške?
Že pretekli mesec bi se morala Ljubljana veseliti nove turistične pridobitve. Z aprilom naj bi namreč začeli oddajati luksuzni plavajoči hiški na Ljubljanici, ki že več mesecev čakata na prve goste. A načrte so prekrižali administrativni zapleti in škoda na ceveh. Po medijih so zakrožile informacije, da naj bi cevi preglodale prav nutrije, ki jih tam kar mrgoli.
Na veterinarski fakulteti so že pregledali okoli 80 odstreljenih nutrij, prvi rezultati pa so pokazali, da so zdrave in ne predstavljajo tveganja za zdravje živali ali ljudi. »Njihovo meso bi lahko brez tveganja uporabili za živalsko hrano, potencialno tudi za ljudi,« pravi Diana Žele Vengušt z veterinarske fakultete. A medtem ko pogovori o predelavi mesa nutrij v živalsko hrano že potekajo, pa zna biti pot do naših krožnikov precej daljša. »Okusna je, podobna mesu zajca,« sta ugotovila tako Kastelic kot Bradač, ki pa se zavedata, da bi nas pred zaužitjem lahko ustavili ali njihova eksotika ali pa predsodek, da so preveč podobne velikim podganam.
