Že teče iz nosu?
Voden izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, srbenje v nosu in očeh, vnete oči, tudi glavobol in utrujenost: znaki, ki zanesljivo opozarjajo na seneni nahod, nadlogo premnogih že od pozne zime pa vse do poznega poletja. Toda seneni nahod oziroma alergijski rinitis lahko, če ga zanemarjamo, pomembno vpliva na kakovost posameznikovega življenja, krati spanec, slabša delovno storilnost in sploh kvari vsakdanjik ter preživljanje prostega časa.
Skoraj tretjina prebivalcev
Seneni nahod se pojavi, ko se imunski sistem pretirano odzove na vdihani pelod: v krvni obtok se takrat sprosti histamin, ki povzroča vnetje sluznice obnosnih votlin, očesne veznice ter druge simptome, s katerimi želi telo izločiti alergen oziroma mu preprečiti vstop v telo. Alergijsko reakcijo največkrat sprožijo alergeni vetrocvetnih rastlin, torej trav, zeli, žit, dreves, grmovnic in plevela. Spomladi so to po večini pelodi breze, leske in jelše, poleti udarijo bukev, javor, hrast, timijan, navadni pelin, trpotec in ambrozija, jeseni pa pleveli in plesni.
Znaki alergijskega rinitisa so nadvse podobni prehladu, le da nimamo vročine, seveda pa se značilno pojavljajo v istem obdobju. Pri vnetih očeh dodatne preglavice povzročajo še solzenje, otekle veznice, občutek tujka v očeh, rdečica in srbenje oči. Alergije na cvetni prah se pogosteje pojavljajo znotraj družin, zato lahko govorimo o dednem vplivu; seneni nahod v splošnem doleti od 20 do 30 odstotkov prebivalcev, največkrat pa se pojavi v starosti od 15 do 25 let. Alergijski rinitis z leti pogosto izzveni, ob neustreznem zdravljenju pa lahko preide v alergijsko astmo, zato se ob vztrajnih težavah obvezno posvetujemo z zdravnikom.
20–30
odstotkov prebivalcev trpi za alergijskim rinitisom.
Sprehod v dežju
Prvi in najpomembnejši ukrep je seveda izogibanje povzročitelju, torej, alergenu, ko je to le mogoče. Redno spremljajmo koledar cvetenja oziroma dnevno napoved koncentracije cvetnega prahu v zraku, ki ga objavljajo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Ob neugodnih opozorilih se zadržujemo v zaprtih prostorih; izogibamo se dolgim sprehodom v sončnem in vetrovnem vremenu, ko pa dežuje, na prostem preživimo več časa; nosimo sončna očala, da pomagamo očesno sluznico obvarovati pred cvetnim prahom in soncem, ki le še spodbuja solzenje.
Po sprehodu se preoblečemo, pogosteje si umivamo lase. Ne zadržujemo se v prostorih, kjer je prisoten cigaretni dim, ter se izogibamo družbi kadilcev, parfumom, osveževalcem prostora in agresivnim čistilom. Prostore prezračujemo zgodaj zjutraj ali ponoči in ob deževnem vremenu, pogosto menjamo posteljnino in brisače ter perilo peremo pri visoki temperaturi.
Izogibamo se sprehodom v sončnem in vetrovnem vremenu.
Od zdravil nam pomagajo pršila za nos s kortikosteroidi ali pa kombinacijo antihistaminikov in kortikosteroidov ter z nosnimi dekongestivi. Ves čas je nujno redno izpiranje nosu s fiziološko raztopino. Ob vnetih očeh nam zdravnik predpiše kapljice, mnogi skozi celo sezono cvetenja uživajo tudi predpisane tablete z antihistaminiki, ki blažijo vnetje, nekateri pa se odločijo tudi za imunoterapijo. Ob začetnih simptomih se lahko oskrbimo s pomagali sami, v lekarni, ob trdovratnih ali ponavljajočih se znakih pa je nujen obisk pri zdravniku.
Kot rečeno lahko alergijski rinitis preraste v astmo, ki se kaže z napadi kašlja, tiščanjem v prsih in piskajočim dihanjem, ali pa se tegobi pojavljata hkrati. Številne raziskave so pokazale, da se simptomi astme izboljšajo po ustreznem zdravljenju sočasnega alergijskega rinitisa, in seveda, nezdravljen alergijski rinitis poslabšuje astmo, zato že prve znake obravnavamo resno!
