Sezona smrkanja je tu: ali veste, kaj pomaga skrajšati prehlad?
Cink je nujno potreben element, ki je pomemben za normalno rast in razvoj organizma, mineral, ki skrbi za številne procese v telesu. In ker ga telo ne proizvaja samo, ga moramo vnašati s prehrano in po potrebi z dopolnili. Predvsem od izbruha pandemije ga mnogi opevajo kot čudežno rešitev pri prehladnih obolenjih, a cink zmore še veliko več.
Za zdrave kosti
Cink je element, ki se prisoten v vseh telesnih tekočinah in tkivih, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. Pomemben je za normalno rast in razvoj organizma, nevrološke funkcije, reproduktivne funkcije, za celjenje ran in normalno delovanje imunskega sistema. Najdemo ga v vrsti živil, mnoga so z njim tudi obogatena. Cink sodeluje v številnih procesih celičnega metabolizma. Ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi beljakovin, celjenju ran, zaščiti celic pred oksidativnim stresom, presnovi makrohranil ter vitamina A, kognitivnih funkcijah, sintezi DNK in celični delitvi. Sodeluje pri rasti in razvoju telesa, potreben je za okušanje in vonjanje ter pripomore k ohranjanju zdravih kosti, vida, las, nohtov in kože. Sodeluje tudi pri vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi ter ima vlogo pri plodnosti in reproduktivnih funkcijah.
Z uravnoteženo prehrano si zagotovimo zadostne zaloge cinka.
Zadnja leta se je prebil v ospredje predvsem kot čudežno zdravilo zoper prehladna obolenja. Po nekaterih študijah naj bi namreč skrajšal čas okrevanja, zato nekateri priporočajo tudi preventivno uživanje, izkazal pa naj bi se predvsem pri starejših, pri katerih naj bi uspešno preprečeval napredovanje viroze ali zaplete in zmanjševal tveganje za druga vnetja. Številni ga postavljajo ob bok C-vitaminu, a stroka opozarja na hkratno uživanje vitamina in tega dragocenega minerala, predvsem v obliki prehranskih dopolnil. Mešanje namreč zmanjšuje absorpcijo in posledično učinkovanje obeh, zato ju velja jemati ločeno, poudarjajo.
Lahko je toksičen
Zgornja dopustna meja cinka je 25 mg na dan; akutna zastrupitev (npr. z 2 g cinka) lahko povzroči slabost, bruhanje, izgubo apetita, bolečine v trebuhu, diarejo in glavobole, medtem ko lahko kronično preveliki vnosi (110 mg na dan) vplivajo na zmanjšanje telesnih zalog bakra ter omejujejo funkcije železa in normalno delovanje imunskega sistema. Z uravnoteženo prehrano je varen vnos težko preseči, to se običajno zgodi ob uživanju prehranskih dopolnil.
Dragocen za oči
Cink ni le pomembna podpora imunskemu sistemu, je tudi rešitev pri opeklinah in drugih poškodbah kože ter žuljev pri sladkornih bolnikih. Ta mineral ima pomembno vlogo pri sintezi kolagena in vnetnem odzivu, zato je izredno učinkovit pri celjenju ran. Blaži tudi akne, saj preprečuje razmah bakterij in zavira delovanje žlez lojnic. Cink je, kot rečeno, pomembna podpora predvsem starejšim, saj varuje pred različnimi nevarnimi vnetnimi boleznimi, kot je pljučnica, po neki študiji naj bi dodatek 45 mg cinka na dan zmanjšal možnost vnetja pri starejših za kar 66 odstotkov, v kombinaciji z vitaminoma E in C ter betakarotenom pa naj bi varoval vid in pomagal preprečevati degeneracijo rumene pege. Cink zmanjšuje oksidativni stres in pomaga preprečevati bolezni srca, rak in upad kognitivnih sposobnosti.
Ta dragoceni mineral najdemo tako v živilih rastlinskega kot živalskega izvora; tista, ki ga naravno ne vsebujejo, pa so običajno obogatena s cinkom. Med bogatejše vire uvrščamo meso in morske sadeže, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. Biorazpoložljivost cinka je odvisna od več dejavnikov, predvsem od učinkovitosti absorpcije pri posamezniku, omejuje pa jo lahko fitinska kislina, ki jo najdemo v semenih žit in stročnic, zato so ta živila kljub razmeroma visoki vsebnosti cinka nekoliko slabši viri tega minerala. Ker telo nima sposobnosti hranjenja večjih zalog cinka, je pomembno, da redno uživamo živila, ki ga vsebujejo, največ pa nam ga zagotovijo jagnjetina, svinjina, piščančje meso, sezamovo seme, indijski oreški, soja, črni fižol, govedina, kakav, leča, jajca, pšenica, ovseni kosmiči, mandlji, arašidi, čičerika, polnozrnati kruh, krompir in polnomastni sir.
Pomanjkanje
Priporočen dnevni vnos cinka za odraslega je od 7 do 10 mg, nekoliko večji za moške kot za ženske. Večina ljudi s pestro in uravnoteženo prehrano lahko pokrije potrebe, na zadosten vnos morajo biti še posebej pozorni vegetarijanci. Pomanjkanje se lahko pojavi pri dojenčkih, nosečnicah in doječih materah, ob redkih genetskih mutacijah, gastrointestinalnih boleznih, pri odvisnikih od alkohola, posameznikih s prehranskimi motnjami in ob uživanju nekaterih zdravil. Prenizek vnos cinka se kaže kot zmanjšan apetit, luščenje kože, krhki in lomljivi nohti ter slabši imunski odziv, pri otrocih pa tudi kot zaostanek v rasti. Pri hudem pomanjkanju se lahko pojavijo kožne razjede, izguba las, diareja, zapoznela spolna dozorelost in impotenca ter hipogonadizma pri moških (prizadeto delovanje mod). Pomanjkanje je pogostejše v državah v razvoju, okoli dve milijardi ljudi naj bi trpelo zaradi nezadostnega vnosa cinka; po nekaterih ocenah naj bi posledice pomanjkanje cinka vsako leto vzele okoli 450.000 življenj otrok, mlajših od pet let.
