ROK GOLOB

Lovke Danice Lovenjak: Od Stinga do Carrerasa

Pogovor z vsestranskim glasbenikom je popotovanje po glasbenem kozmosu.
Fotografija: Foto: Igor Modic
Odpri galerijo
Foto: Igor Modic

Rad rečem, da sem tudi jaz sam glasba. Tako to čutim,« mi med drugim pove. O sebi rad reče tudi, da je alien, kar se zelo ujema z njegovim drugačnim načinom razmišljanja. S SNG Opero in baletom Ljubljana pripravlja kozmično opero The Sound (Zvok), zato sem ga komaj ujela, in še to pred vajo v Operi. »Ah, samo kakšnih 130 glasbenikov, orkestrašev, zboristov, solistov, plesalcev in članov tehnične ekipe, ki vsi skupaj dihamo za isti cilj – narediti vrhunsko predstavo, ki vas bo popeljala skozi nevaren vlak vseh mogočih čustev od veselja in super moči do žalosti, težke bolečine in spet nazaj.«

Premiera novega glasbenega dela bo že danes, temu pa bo sledilo več ponovitev. »Na kratko: v glavni vlogi je skladatelj Aton, ki mu Corinne iz vzporednih svetov v sanjah prišepetuje, da mora najti zvok, ki bo ljudem razširil energetsko, vidno in čutno dojemanje iz drugih dimenzij, drugače bo njihov planet v nevarnosti. Precej težka naloga.« Kot pojasni Rok Golob, je kozmična opera njegovo poslanstvo. »To je glasba, ki se je akumulirala, nastajala in se oblikovala skoraj 20 let. Potrebna je bila vsa paleta čustev, da sem jo lahko dokončal.«

Neverjetno ustvarjalno obdobje

Ker se že dolgo nisva videla, ga povprašam, kako je preživel epidemijo. »Če ti življenje da limone, naredi limonado ali kar tekilo z limonado,« odvrne v smehu. »Po svoje je bilo grozno, ker smo videli, v kako kratkem času in kaj vse se lahko čez noč spremeni. Kako krhki in naivni smo lahko ljudje. Kako nas sistem lahko hitro pohrusta, če se mu ne upremo. Hkrati smo prišli do novih spoznanj o tem, kaj je zares pomembno. Življenje je v resnici nekaj magičnega, a tudi bizarnega, ker smo si dovolili, da nas drugi sprogramirajo in sami sebe v pridne mravljice, ki ubogajo navodila in mnogokrat brez kakršne koli logike, pomena ali koristi sledimo neumnim, manipulativnim, brezkoristnim ukazom, ki nam jih zadajo skorumpirani človečki. V istem momentu pa je ravno ta skrajna bizarnost pripomogla k temu, da smo spoznali, da v našem sistemu marsikaj ne deluje, sploh pa ne v korist malega človeka,« strne svoje razmišljanje. »Jaz sem se poleg druženja s svojimi najbližjimi vrgel v komponiranje glasbe. To je moja katarza, svet brez časovnih, jezikovnih ali dimenzionalnih mej, svet, kjer sem svoboden in kreativen. Vse se je že zgodilo, vse se dogaja in vse se bo zgodilo. Domišljija ne obstaja. V tem času sem imel neverjetno ustvarjalno obdobje, povezal sem se z mnogimi energijami okoli sebe in naredil približno 110 novih skladb v vseh mogočih stilih, zaigranih z zelo raznolikimi instrumenti, in veselim se že dneva, ko bo vse to v takšni ali drugačni obliki prišlo na dan. Za vse skladbe sem napisal tekste in jih vsaj v demo obliki odigral.«

Med epidemijo je ustvaril tudi kozmično opero The Sound.
Fotografiji: Igor Modic
Med epidemijo je ustvaril tudi kozmično opero The Sound. Fotografiji: Igor Modic

V tišini se rojevajo nove stvari

V tem času je ustvaril tudi kozmično opero. Zakaj jo je poimenoval The Sound? »Zvok je univerzalno valovanje. Zvok prenaša informacije. Je izjemno močen in ima sposobnost spreminjati svet. Zakaj pa zgodba? Ker je sama prišla do mene.« Po njegovem imata glasba in zvok ogromen vpliv, vlogo in moč. V dobrem in slabem pomenu. Glasba te lahko potolče, uniči, glasba te dvigne, spravi v evforijo. Lahko je tudi manipulativna in lahko te spremeni.«

A tudi tišine se Rok ne brani, kvečjemu nasprotno. »Tišina je najlepša glasba, to je legendarni stavek, ki ga je izrekla moja mama, ko je moj brat nekoč v našem malem stanovanju vsak dan igral flavto in klavir, jaz pa violino in klavir,« se nasmeji. »Jaz imam izjemno rad tišino in imam obdobja, ko ne maram družbe, druženja, hrupa. Kako je lepo v naravi, ko nihče ne govori in ni neke glasnosti ali motenj. Ni ravno tišina, je pa nekaj zelo pomirjujočega. V tišini ogromno spoznaš in na splošno so ljudje, ki manj govorijo, meni bolj simpatični in zanimivi. V tišini se tudi rojevajo nove stvari, ker jim daš prostor, ker ustaviš svoje večno premlevajoče možgane in daš možnost nečemu, kar nastane iz praznine. To je v resnici zelo pomembno v vseh segmentih življenja tako kot pavze v muziki.«

Ves čas je v navezi s prijatelji in glasbeniki v Los Angelesu. »Tam nisem bil že dve leti. Nazadnje sva bila tam s sinom Taijem in je bilo nepozabno. Šla sva v Staples Center na tekmo NBA z Goranom Dragićem, v Disney Hall na koncert losangeleških filharmonikov z dirigentom Gustavom Dudamelom, igrala sva košarko na igriščih v Santa Monici in Venice Beachu – Tai je odličen košarkar, ki lahko tudi zabije – in raziskovala sva posebne, po meri narejene superge, za katere se je Tai specializiral in jih poriše na profesionalni ravni.«

Vsak gre kakat in lulat

Skladatelj, aranžer, producent, multiinstrumentalist, dirigent in še kaj drugega, vse to je Rok. »Primarno sem zagotovo skladatelj. Ker precej jasno vem, kaj želim od določenih instrumentov, sem začel sam veliko snemati in se učiti instrumente. Predvsem mi je veliko pomenilo to, da sem začutil instrument, njegovo bistvo in karakter. Dirigiranje je moja velika ljubezen, saj imaš neposreden kontakt z najboljšim instrumentom na svetu – orkestrom. Če je zraven še zbor, toliko bolje. Aranžiral sem ogromno, velikokrat so bili projekti tako veliki, da sva si z očetom Janijem razdelila delo na pol. Skupaj sva ustvarjala za Gibonnija, Tonija Cetinskega, Massima, Nino Badrić, Neisho ...«

Delal je tudi za Siddharto, Dan D, Magnifica, sodeloval je s svetovno znanimi glasbeniki, kot so Sting, Bjork, Bobby McFerrin, José Carreras in drugi. In kdo od znanih ga je najbolj prevzel? »Hej, na koncu smo ljudje samo ljudje. Definitivno najbolj cenim prizemljene ljudi ali pač zvezde, ki znajo še vedno prisluhniti, biti skromni in empatični. Ne navdušujejo me vzvišeni ekscentrični modeli, ki se imajo za nekaj več. Vsak gre kakat in lulat,« reče v smehu. »Zelo cenim predanost glasbi, talent v povezavi s trdim delom in vztrajnostjo, inovativnost, drugačnost, ampak na koncu bodi še vedno – človek.«

Zelo je dejaven tudi v skupini King Foo, zanjo piše glasbo in igra bobne. »King Foo absolutno delujemo s polno paro in imamo še dodaten, svež zagon. Imamo novega člana in postali smo še bolj eklektični kot prej. Imamo svetovno pevko, noro energijo, veselje in tako vidimo tudi našo prihodnost. Odpirajo se nam nova obzorja, pred nami je nov album, že junija nas boste lahko ujeli na naših koncertih.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas