Največja slovenska plaža (FOTO)
Brez dopustovanja na morju danes preprosto ne gre več. Včasih pa je bila zgodba povsem drugačna. Obmorski kraji niso bili deležni zanimanja in obala je veljala za kraj, ki ne ponuja ničesar razen morske vode. Pa še ta je bila hladnejša od vod v termalnih kopališčih. Poleg tega porjavela polt ni bila čislana, ker je bila značilna za ljudi iz nižjih družbenih slojev, ki so opravljali fizična dela na prostem. Kopanje ni bilo priljubljeno in morska voda ter zrak sta na splošno veljala za nezdravo okolje.
Šele medicinska spoznanja o koristnosti morske soli, o zdravilnih učinkih morskih kopeli in morskega zraka so v drugi polovici 18. stoletja dala priložnost tem krajem, da vstopijo v turizem. Ta se je kot novi fenomen začel razvijati nekaj desetletij prej v zdraviliških krajih v notranjosti. Tam so sloveli po zdravilnih vodnih virih in v gorskih krajih po ugodni klimi ter dobrem zraku, ki je preprečeval in zdravil bolezni dihal. S portoroško plažo so tako tesno povezani začetki slovenskega obmorskega turizma.
Na prehodu v 19. stoletje so se tudi v Portorožu pojavile prve vile, ki so premožnim lastnikom omogočale udobno letovanje. Priljubljenost kraja se je močno povečala, ko je bil leta 1910 zgrajen odličen zdraviliški hotel Palace Kur Hotel, današnji Kempinski Palace Hotel. Z 200 sobami je veljal za najodličnejšega na vzhodni obali Jadrana in je pomenil prelomnico v razvoju portoroškega turizma. Prihajali so številni tovarnarji, trgovci, visoki oficirji in premožneži iz avstro-ogrskih dežel.
Po koncu prve svetovne vojne je Istra prešla pod Italijo in konec 20. let 20. stoletja so uredili za Portorož danes prepoznavno osrednjo plažo, ki je od takrat pomemben del njegove ponudbe. Zato jo skrbno negujejo in posodabljajo ter vsako leto ponudijo kaj novega.
Mivka iz Prekmurja
Po uradnem odprtju sezone sredi junija je tam vsak dan bolj živahno. Mladi se najraje namestijo na delu s travo in na lesenih pomolih, starejšim je ljubši ležalnik pod sečnikom na mivki, vse pa na osvežitev rado zanese na terase lokalov, ki kot pahljača obkrožajo kopališče. Vsak lokal si je našel kako posebno ponudbo, svoj stil in svoje goste. Plaža se razteza na površini 25.000 kvadratnih metrov in je razdeljena na travnati in peščeni del.
V sezoni se na tem rajčku zbere tudi krepko čez 3000 kopalcev. Gre za našo daleč največjo urejeno plažo. Tudi letos so jo temeljito pripravili in posodobili, zato tja poleg dopustnikov za vikende radi prihajajo Ljubljančani, Mariborčani in celo Tržačani. Vzrok je gotovo v urejenosti in brezplačnem vstopu; vse preostalo, na primer ležalnik in senčnik, se ob najemu seveda plača. Za ležalnik boste odšteli 7 evrov, za senčnik s sefom 10 evrov, vece stane 50 centov. Lahko pa se odločite tudi za dva ležalnika, en senčnik in neomejen odhod na WC, za kar je treba odšteti skupaj 25 evrov.
Del ponudbe predstavlja tudi plaža Palace, na kateri Hotel Kempinski Palace Portorož zahtevnejšim gostom ponuja 160 ležalnikov ter 23 luksuznih gazebov oziroma kaban za dve osebi.
Zaradi velikega povpraševanja po gazebih v minulih letih jih je letos v ponudbi še več. Direktor hotela Kai Behrens poudarja, da je »plaža odprtega tipa in na voljo vsem obiskovalcem«.
Simon Maršič in Darko Mlinarič, ki sta odgovorna za urejenost in varnost, pravita, da je na plaži šest usposobljenih reševalcev, na delu pod hotelom Metropol pa še dva. Budno spremljajo dogajanje s treh visokih stolpov. Ambulanta na plaži je popolnoma opremljena za prvo pomoč. Zaposlene imajo še tri vzdrževalce in 20 študentov, ki gostom postrežejo ležalnike in senčnike, pobirajo smeti, iz morja odstranjujejo naplavljeno morsko travo in opravljajo še druga dela. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki si želijo športa. Na voljo so pedalini, vodni skuterji, banane, tube, štiri igrišča za odbojko na mivki, masaže, otroška igrala, otroški zabaviščni park na vodi in ne nazadnje plažna knjižnica. Ustreznost kopalne vode preverjajo na dva tedna, psi na plaži pa niso dovoljeni, čeprav razmišljajo, da bi jim namenili poseben del. Skrb namenjajo tudi mivki, saj zimska burja in neurja poskrbijo, da je je z leti vse manj. Tako jo vsake toliko časa pripeljejo iz Prekmurja.
