Zloglasni slepi potnik med bananami: zgodilo se je celo, da je kokain pristal v veleblagovnicah
V zadnjem času pogosto poročamo o večstokilogramskih zasegih kokaina, namenjenega v Slovenijo, saj tudi na tem področju že dolgo ne zaostajamo več za drugimi državami Evrope. Pozornost pa so v slovenski javnosti pritegnili tudi zasegi mamil v drugih državah, in sicer predvsem po zaslugi embalaže, v kateri kokain pride v Evropo. Gre za Derby, eno najprepoznavnejših blagovnih znamk v lasti slovenskega poslovneža Izeta Rastoderja. A težava je globalna, saj se z njo srečujejo vsi uvozniki banan. Zgodilo se je celo, da je kokain, skrit v bananah, pristal v veleblagovnicah.
»Dejstvo je, da samo podjetje Rastoder na teden pripelje okoli 200 kontejnerjev banan v Evropo, tako da si lahko predstavljate, kakšne ogromne količine priplujejo še pod drugimi znamkami. Govorimo o več tisoč zabojnikih na teden, vsak pa vsebuje več kot 1000 škatel banan. Torej milijoni škatel vsak teden, skozi celo leto, zato je tudi največ napadov,« je za Slovenske novice pojasnil naš uvoznik banan.
Da sta banana in kokain neločljivo povezana, priča nedavno poročilo dopisnice TV Slovenija iz Belgije, da je Antwerpen, največja vstopna točka v Evropo za sveže sadje, ki ima direktne kontejnerske povezave z državami Južne Amerike, postala kokainska prestolnica Evrope; po raziskavah Evropske agencije za mamila o vsebnosti kokaina v odpadnih vodah je že več let zapored na prvem mestu.
Kokain v plastičnih bananah
Banane imajo to smolo, da prihajajo iz istih držav kot zloglasni slepi potnik. Zabojnike s sadjem kriminalne združbe izkoristijo za svoje pošiljke, v Luki Koper so v preteklosti kokain odkrili celo v plastičnih bananah, ki so bile v kontejnerju skupaj s pravimi.
Tako pri banani kot tudi kokainu gre za blago, ki je v Evropi zelo zaželeno, zato poskušajo lopovi legitimen posel uporabiti za prikrivanje tihotapljenja droge. Oblasti se tega seveda zavedajo, a vseh kontejnerjev preprosto ne morejo pregledati. V Kopru menda pregledajo 30 odstotkov takšnega tovora. Težavo predstavlja tudi hitra pokvarljivost sadežev, zaradi česar morajo cariniki svoje delo opraviti morda hitreje.
Droga ni prišla do Kopra
V teh dneh smo poročali, da so malteške oblasti v pristanišču Freeport na vzhodu države prestregle pošiljko banan iz Ekvadorja, namenjeno v koprsko pristanišče. V njej so našli več kot 270 kilogramov kokaina, vrednost zasežene droge bi lahko na črnem trgu dosegla do 50 milijonov evrov. V tem primeru sicer ni šlo za banane Derby. V zabojnikih z bananami v pristanišču Gioia Tauro v Kalabriji pa je kokain nedavno našla tudi italijanska policija. Po navedbah tamkajšnje finančne policije so v dveh 12-metrskih hladilnih zabojnikih z 78 tonami banan zasegli 2734 kilogramov izjemno čistega kokaina, ki bi bil na črnem trgu vreden okoli 800 milijonov evrov. Najdbo so označili za rekordno.
»Tihotapljenje droge iz Južne Amerike proti Evropi je vedno večja težava, s katero se sooča celotna Evropa in svet, vsa pristanišča in podjetja, ki smo tarča združb,« nam je povedala Katja Klavora, vodja stikov z javnostjo v družbi Rastoder, kjer opažajo številne zasege prepovedanih drog v bananah skorajda v vseh pristaniščih po Evropi. »Prav zaradi tega zavedanja vlagamo veliko sredstev za krepitev varnosti v celotni verigi od same plantaže do prihoda banan do kupca. Sodelujemo z zanesljivimi partnerji, na zabojnikih pa imamo več varnostnih plomb. Delamo vse, kar je v naši moči, za preprečitev tihotapskih napadov na naše pošiljke,« pojasnjuje.
»Prvi korak v primeru kontaminacij je vsekakor suspenz določenega dobavitelja, plantaže ali pakirnice. Dobavitelj je dolžan analizirati morebitne varnostne luknje in zoper njih ustrezno ukrepati. Šele po prejetih zagotovilih, da je varnost dodatno okrepljena, se lahko sodelovanje nadaljuje. Verjamemo v naše poslovne partnerje, s katerimi imamo korektne odnose in v primeru, da opazimo varnostno pomanjkljivost, delujemo interaktivno pri posodabljanju varnostnih ukrepov,« še dodaja. Na vprašanje, ali sami spremljajo pošiljke celotno pot iz Južne Amerike v Evropo, dobimo odgovor, da nekateri kontejnerji pridejo v njihov logistični center v Ljubljani, drugi pa so prodani že v času transporta, tako da jih fizično sploh ne prevzamejo.
Poslovna škoda
V podjetju Rastoder zagotavljajo, da nikoli ni bilo prav nobenega kazenskega postopka ne proti podjetju Rastoder ne proti zaposlenim, jim pa zaradi vsega nastaja poslovna škoda. »Škoda nastaja na vseh področjih, hkrati pa tudi stroški za krepitev varnostnih ukrepov v celotni verigi nabave. Škoda nastaja v logistični verigi, saj je zaradi varnostnih ukrepov daljše potovanje, banana pa je hitro pokvarljiv sadež. Dodatna škoda in stroški nastanejo, če se kontejnerji odpirajo, saj pride do prekinitve hladne verige in je sadje izpostavljeno višjim temperaturam, zaradi česar propade.«
200 zabojnikov na teden pripelje naše podjetje.
Nemalokrat pa so bili, smo izvedeli, razočarani tudi zaradi obravnave njihovega podjetja v medijih. »Ogromna škoda se nam dela ob nekorektnem poročanju, ki prepogosto neutemeljeno s prstom kažejo na nas, čeprav vedno znova poudarjamo, da smo tarče tihotapskih napadov. Napadi se dogajajo na vsa podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo banan ali drugih proizvodov. Zato v državah, kot so Italija, Malta, Portugalska, Belgija, Nizozemska in druge, tako preiskovalni organi kot tudi mediji praviloma javnost obvestijo, da lastnik oziroma prejemnik zakonitega blaga ni vpleten ali pa kakor koli seznanjen s tihotapljenim tovorom. V domačih člankih pa se (skoraj) vedno omenja le ena blagovna znamka,« je sklenila Katja Klavora.
Delamo vse, kar je v naši moči, za preprečitev tihotapskih napadov na naše pošiljke.
