Umazana bitka za otroke

LJUBLJANA – Zgodbe moških, ki so se znašli na seznamu nasilnežev, so si v mnogočem zelo podobne. Zgodi se družinski spor, sledi umazana bitka za otroke. Obtoževanje o nasilju v družini, pretepih. Policija napiše zapisnik, moškemu izrečejo ukrep prepovedi približevanja. Zgodbe nekdanjih partneric, čeprav morda lažne, so dovolj, da centri za socialno delo in družinska sodišča odločajo v prid žensk. Očetje so večinoma neuspešni tudi v bitki za stike s svojimi otroki, ti pa medtem odrastejo in se odtujijo.

Oči, imaš že vse spakirano

»Poslala me je v trgovino, da kupim nekaj za na pot. Medtem ko me ni bilo, je s hčerko odšla na družinski dopust. Brez mene. Rekel sem ji, da ji bom glavo odprl, priznam. Ko sem jo vprašal, zakaj je to naredila, je rekla, da ji je tako pasalo. Hčerke po dopustu nisem več prepoznal,« razlaga Boštjan, pred leti nepremičninski agent, danes voznik taksija. V tem letu sta se z ženo po 28 letih skupnega življenja tudi uradno razšla. »Ko sem dobil 24-urno prepoved približevanja, sem rekel sinu, da moram domov po stvari za preobleči, pa mi je rekel, oči, imaš že vse spakirano. Scenarij je vedela vnaprej, saj sem takoj po enodnevni prepovedi dobil še 14-dnevno,« ogorčeno pripoveduje sogovornik. Ko je želela doseči dvomesečno prepoved, ji sprva ni uspelo. »Sodnica je rekla, da očitno ne pozna svojega moža, ter jo zavrnila. A kaj ko je odšla na center za socialno delo in Društvo za nenasilno komunikacijo in tam lagala, kot da ji manjka polovica glave. Napisali so, da je visoko ogrožena. Po petih dneh sem z družinskega sodišča dobil šestmesečno prepoved približevanja,« pravi in doda, da je čez noč ostal na cesti, stikov nima niti z že odraslima otrokoma. »Mesec in pol sem spal pri prijateljevi mami Anki Popovič, za kar sem ji od srca hvaležen,« pojasnjuje sogovornik. Ogorčen je nad CSD, »ki mi ponuja pomoč, hkrati pa napiše, da je ona visoko ogrožena«, in pohvali policiste, ki »sem se jim tudi pisno zahvalil«.

Partneričina scena na črpalki

Luka je oče dveh mladoletnih otrok. S partnerico sta pri njih doma živela štiri leta. »Ko je izvedela, da je cela hiša pisana na očeta, je naslednji dan začela pakirati kovčke in se odselila k staršem v garsonjero. Omejuje mi stike z otroki, v pol leta sem jih videl trikrat,« razlaga 35-letnik. Pokaže na desetine sms-sporočil, v katerih mu nekdanja partnerica med drugim piše, da finančno ni sposobna skrbeti zanje, da če bosta otroka živela pri njem, ju ne želi več videti, da bo ubila sebe in bivšega partnerja. »Vztrajal sem, da gre v zapisnik na CSD, da otroka prevzamem na bencinski črpalki, streljaj od bloka, kjer živijo. Tako sem se želel zavarovati, saj so na tem območju videokamere. In imel sem prav,« pojasnjuje Luka. »Pridem na OMV, pošljem sporočilo in čakam. Eno hčerko posedim v avto, partnerica stoji tik ob vratih. Poskušam zapreti vrata, ona se jih oprime in začne riniti vame. Nato popusti, mi v roke poda še drugo hčer, pri tem pa začne na ves glas vpiti na pomoč, me vleče z levo roko in preprečuje, da bi tudi drugega otroka posadil v avto. Pristopita dve osebi, medtem mi ona iz rok iztrga otroka ter se začne dreti, da sem ga hotel ugrabiti. Pograbi še drugega otroka iz avta in z nasmeškom odide,« pripoveduje. Medtem zagleda celo partneričino družino. »Njena mama mi začne groziti, da jaz že ne bom nikogar udaril, da bom že videl, da me bo prijavila,« pravi sogovornik. Istega večera so ga klicali s policije in mu svetovali, naj se jim raje izogiba.

Previdno z ukrepi

»Prav je, da sodišča ščitijo žrtve nasilja, problem pa je, če domnevne žrtve to zlorabijo. Ukrep prepovedi približevanja je lahko za tistega, ki ima prepoved in ki ve, da ni storil nič narobe, katastrofa,« je prepričan odvetnik Matjaž Simič. Pravilno je, poudarja, da se maksimalno zaščiti žrtve nasilja, in prepričan je, da CSD in razna društva delajo dobro. Občasno pa se mu pojavi občutek, »da se, vsaj glede skrbništva nad otroki, postavijo na stran matere, očetu pa ne predstavijo korektno vseh njegovih pravic«. Opozori tudi, da odločanje v primeru dodelitve otrok traja absolutno predolgo, saj se otroci vmes odtujijo.
Luka se je za pomoč obrnil na Mateja Zaplotnika, strokovnjaka za delo z družinami z ločenimi straši in direktorja Svetovalno-izobraževalnega centra MIT, ki je podal strokovno mnenje za postopek pred sodiščem. »Manevri, da se eden od staršev odseli in da bistveno omeji stik med otrokom in drugim staršem, so pogosto začetne strategije odtujevanja otrok od nekdanjega partnerja,« pravi Zaplotnik v poročilu in dodaja, da starši odtujitelji pogosto ne upoštevajo sodnih odločb. Ravno to je storila tudi nekdanja Lukova partnerica. Le dva dni po sklenjenem sporazumu na CSD, s katerim sta se dogovorila, kako bodo potekali stiki, je samovoljno sporočila, da se stiki v takšni obliki ne bodo izvajali.
Dejstvo je, poudarja Drago Menegalija z Generalne policijske uprave, da je storilec prekrška ali kaznivega dejanja, ki je pogoj za izrek ukrepa prepovedi približevanja, lahko vsakdo, ne glede na spol. Kljub temu se tehtnica precejkrat prevesi na stran moških. Statistika namreč kaže, da je moških kršiteljev na letni ravni približno 85 odstotkov.