Smrt Franca Berleca, Tomaža Kregarja in Franca Žerovnika: država dokončno oprana odgovornosti
V nesreči na poligonu za neeksplodirana ubojna sredstva številka 208 v Polhovi jami so 18. junija pred petnajstimi leti umrli pirotehnični strokovnjaki, delavci Kemijske industrije Kamnik (Kik) 46-letni Franc Berlec, 28-letni Tomaž Kregar in 52-letni Franc Žerovnik. Njihove družine so odgovornost za tragično izgubo bližnjih terjale tako od delodajalca kot od države, a so slovenska sodišča po letih pravdanja državo oprala odgovornosti. Nazadnje so izgubili pritožbo tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).
Velika tragedija
Zaradi tragedije se je v kazenskem postopku znašel takratni delovodja v Kiku, a ga je sodišče pravnomočno oprostilo. Čeprav je sodišče postavilo različne izvedence in so ti našli nekatere pomanjkljivosti, natančnega vzroka za nesrečo niso mogli ugotovili, prav tako ne vzročne zveze, ali je prav ravnanje obtoženega pripeljalo do nesreče. Jasnega odgovora na vprašanje, zakaj je usodno počilo, sodni izvedenci tako niso imeli.
ESČP je ugotovilo, da so slovenska civilna sodišča dovolj podrobno proučila pravni okvir, ki je urejal uničenje eksplozivnih snovi, in ugotovila, da je ustrezen.
Inšpektorat za delo je v preiskavi po nesreči ugotovil več nepravilnosti glede varnosti in zdravja pri delu, vzrok za hude posledice nesreče pa da je bil tudi človeški dejavnik. Med drugim delo ni potekalo po predpisih, delavci niso nosili predpisane zaščitne opreme, hiteli so, v jami, kjer poteka uničevanje, so bili hkrati navzoči trije, čeprav bi smel biti le eden, so ugotovili.
Svojci umrlih pirotehnikov so odgovornost zahtevali od podjetja Kik (v stečaj je šlo novembra 2009); ta je s sklenitvijo sodne poravnave priznal obstoj terjatev (te so družine umrlih prijavile v stečajni postopek, a denarja niso dobili). Berlečeva žena in otroka so tožbo za izgubo moža in očeta vložili tudi proti državi, ki je lastnica poligona, na katerem se je zgodila nesreča, ter zahtevali skupaj 57.000 evrov odškodnine in mesečno rento.
Inšpektorat za delo je v preiskavi po nesreči ugotovil več nepravilnosti glede varnosti in zdravja pri delu.
Po pravico v tujino
Potem ko je vrhovno sodišče pred nekaj leti potrdilo odločitev okrožnega in višjega sodišča, da država ni odgovorna za tragedijo, ker ni podane predpostavke vzročne zveze, so poskusili na ustavnem sodišču. To je novembra 2020 zavrnilo njihovo pritožbo, s čimer so v Sloveniji izčrpali vsa pravna sredstva, in družina Berlec se je odločila, da pravico za moža in očeta poskuša izterjati na ESČP v Strasbourgu.
Zlasti so trdili, da je bila kršena določba evropske konvencije o človekovih pravicah o pravici do življenja, ker država ni sprejela ustreznih predpisov in zagotovila nadzora v zvezi z nevarnimi dejavnostmi, ki so se izvajale na vojaškem poligonu, kjer se je zgodila tragedija, prav tako ni bilo nobene zakonodaje, ki bi to zahtevala. Sklicevali so se tudi na 13. člen konvencije, ki govori o pravici do učinkovitega pravnega varstva.
A je ESČP ugotovilo, da so slovenska civilna sodišča dovolj podrobno proučila pravni okvir, ki je urejal uničenje eksplozivnih snovi, in ugotovila, da je ustrezen. Njihove pritožbe je zavrnilo kot neutemeljene.
