VODOVOD
Od županje terja 70 tisočakov
Začelo se je pravdanje med županom in županjo. Vsega je kriv Pomurski vodovod.
Odpri galerijo
MURSKA SOBOTA – Največja infrastrukturna investicija v Pomurju – izgradnja Pomurskega vodovoda, ki je presegla 150 milijonov evrov – ni najlepši primer sodelovanja lokalnih politikov, kajti toliko težav, prepirov in ne nazadnje tožb ni bilo še pri nobenem skupnem poslu. Osnovni namen projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja, ki je razdeljen v tri sisteme, A, B in C, je zagotovitev varne in trajne oskrbe prebivalstva s kakovostno pitno vodo. Omenjeni sistemi so samostojne in tehnično in finančno zaključene celote.
V prleškem sistemu C so direktor JP Prlekija in sedem županov občin vložili odškodninsko tožbo proti Občini Ljutomer in županji Olgi Karba, za sistem B (gorički vodovod) pa je zadeva že na sodišču. Župan občine Gornji Petrovci, prve koordinatorke projekta Vodovod sistema B, in obenem prvi koordinator projekta Franc Šlihthuber toži občino Grad zaradi neizplačila 70.000 evrov za opravljanje nalog koordinatorja. Pravda se je že začela na okrožnem sodišču v Murski Soboti, kjer je Cvetka Ficko, županja občine Grad, povedala, da občina na računu nima denarja za plačilo Šlihthuberjevih nalog koordinatorja. Priznala je, da je prva faza vodovoda fizično res končana, ne pa tudi finančno, zato ne more govoriti, da je projekt uspešen. »Tudi ni nobenih dokazil, ali je bilo delo koordinatorja sploh opravljeno,« je dejala Fickova in dodala, da jo je Šlihthuber večkrat nagovarjal, naj mu plača, kar mu pripada, »pa da bo tako tudi sama nekaj dobila«.
Sistem A zajema preskrbo s pitno vodo za sedem prekmurskih občin, ki so nastale iz nekdanje občine Lendava: Črenšovce, Dobrovnik, Kobilje, Lendavo, Odrance, Turnišče in Veliko Polano. Sistem B je projekt za izvedbo investicije ureditve vodooskrbe na območju levega brega Mure in zajema območje 12 občin, nastalih iz nekdanje občine Murska Sobota: Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Moravske Toplice, Murska Sobota, Šalovci, Puconci, Kuzma, Hodoš, Rogašovci in Tišina. V sklopu sistema C pa je predvidena ureditev vodovodnega sistema za prebivalce preostalih osem občin v Pomurski regiji, in sicer na desnem bregu Mure, ki so nastale iz nekdanjih občin Gornja Radgona in Ljutomer: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej.
Župan občine Gornji Petrovci in prvi koordinator projekta Franc Šlihthuber toži občino Grad in njeno županjo Cvetko Ficko zaradi neizplačila 70.000 evrov za opravljanje nalog koordinatorja.
V prleškem sistemu C so direktor JP Prlekija in sedem županov občin vložili odškodninsko tožbo proti Občini Ljutomer in županji Olgi Karba, za sistem B (gorički vodovod) pa je zadeva že na sodišču. Župan občine Gornji Petrovci, prve koordinatorke projekta Vodovod sistema B, in obenem prvi koordinator projekta Franc Šlihthuber toži občino Grad zaradi neizplačila 70.000 evrov za opravljanje nalog koordinatorja. Pravda se je že začela na okrožnem sodišču v Murski Soboti, kjer je Cvetka Ficko, županja občine Grad, povedala, da občina na računu nima denarja za plačilo Šlihthuberjevih nalog koordinatorja. Priznala je, da je prva faza vodovoda fizično res končana, ne pa tudi finančno, zato ne more govoriti, da je projekt uspešen. »Tudi ni nobenih dokazil, ali je bilo delo koordinatorja sploh opravljeno,« je dejala Fickova in dodala, da jo je Šlihthuber večkrat nagovarjal, naj mu plača, kar mu pripada, »pa da bo tako tudi sama nekaj dobila«.
Šlihthuber, ki je na sodišču zanikal, da je od Fickove zahteval, naj mu plača znesek za opravljeno delo, ter izjavil, da bi še ona dobila kaj od tega, je povedal, da gre za zahtevek v skladu s podpisanimi pogodbami in za dejansko opravljeno delo pri projektu Vodovod sistema B. »Z občinami je bil sklenjen dogovor, da se moje delo plača. Kot človek sem ponosen na to, kar je bilo narejeno, in to je bilo uspešno,« je dejal Šlihthuber.