HUDA STISKA

Na sodišče je ne bo, ker se boji ugrabitelja

Objavljeno 16. november 2019 15.42 | Posodobljeno 16. november 2019 15.53 | Piše: Gordana Stojiljković

Začenja se vnovično sojenje Branku Mrkunu, ki je grozil nekdanji partnerici Danici Doberšek. Zakon, po katerem ji bo lahko sodišče zagotovilo vso zaščito, začne veljati 20. oktobra.

Branko Mrkun je od julija znova na prostosti. FOTO: Mojca Marot
CELJE – Danes bo na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča v ponovljenem sojenju znova sedel Branko Mrkun, ki ga obtožnica bremeni ugrabitve nekdanje partnerice Danice Doberšek. A na naroku, čeprav vabljene, te ne bo: »Tožilko sem obvestila, da me danes na sodišču ne bo, ker me je storilca strah, nič pa niso storili za to, da bi me kot oškodovanko ali pričo zaščitili.«

Sprva je bil zanj vložen obtožni predlog zaradi nasilništva na celjsko okrajno sodišče, po zaslišanju oškodovanke pa je tožilstvo obtožbo spremenilo in nasilneža obtožilo ugrabitve, sojenje pa se je preselilo na okrožno sodišče. Marca letos so ga obsodili na dve leti in štiri mesece zapora, a je bila s sodbo zadovoljna le tožilka, ki je predlagala dva meseca več, medtem ko se z njo ni strinjala obramba, ki je napovedala pritožbo, Mrkun pa je krivdo ves čas zavračal. Zelo razočarana pa je bila Doberškova, ki je sodišče s sklenjenimi rokami rotila, naj ga obsodi na najvišjo možno kazen deset let, saj se ga zelo boji. A sodba ni zdržala presoje višjega sodišča, ki jo je julija letos razveljavilo, Mrkuna izpustilo na prostost, primer pa vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču.

Po razveljavitvi sodbe odpravljen pripor

Mrkun je bil v priporu od 22. aprila letos, Doberškova si je v tem času malo opomogla. Do trenutka, ko je izvedela, da je Mrkun na prostosti. »Desetega julija me je policist obvestil, da so mu odpravili pripor, in mi svetoval, naj se pred njim zaščitim. Obrnila sem se na tožilko, ta mi je povedala tudi, zakaj je bila sodba razveljavljena. Bila sem jezna, žalostna, prestrašena,« razlaga Doberškova in dodaja, da se je kalvarija takrat šele začela.

Smrtni strah pred srečanjem

Že vse od julija je v nenehnih skrbeh, da bo svojega bivšega nasilnega partnerja kje srečala. »Ker ima v Lešju še vedno stalno bivališče, me je skrbelo, da bo prišel. Strah, ki sem ga občutila 20. aprila, se je povrnil še v hujši obliki, saj je bil zaradi pripora še bolj nastrojen proti meni,« navaja sogovornica. Izvedela je, da Mrkun začasno biva na območju Šmarja pri Jelšah. Ko je izvedela, da je na prostosti, je po nasvetu namestnika predsednice celjskega sodišča na PP Celje podala predlog za prepoved približevanja. »Po 11 dneh se ni zgodilo nič. Res sramotno. Potem sem poskusila na sodišču. Triindvajsetega julija sem podala predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi približevanja. Bila sem izjemno pozitivno presenečena, da je sodnica Karmen Razdevšek prepoznala mojo stisko in tako rekoč v enem dnevu izdala sklep, da se mi eno leto ne sme približati bliže kot na 200 metrov,« razlaga Doberškova. A njene znova malenkost pomirjene noči je prekinilo vabilo na sodišče.

Varovanje na sodišču, ne pa zunaj njega

»Kako naj pridem in grem s sodišča in kako naj se na sodišču varujem pred Mrkunom?« se sprašuje. »Ne glede na prepoved približevanja me skrbi, saj mora tudi on priti na sodišče, skoraj nemogoče je, da se na celjskem sodišču ne bi srečala,« pravi. Zato je 4. oktobra na sodišče za kazenski in pravdni postopek podala »zahtevi za varstvo in jih prosila za osebno zaščito na poti na sodišče in z njega ter na sodišču, priložila sem začasno odredbo in napovedala, da se v nasprotnem primeru sojenja ne bom udeležila. Štiri dni pozneje so mi s pravdnega oddelka posredovali odgovor, da mi lahko zagotovijo varovanje le v času, ko bom na sodišču, s kazenskega ni bilo nič. Enajstega oktobra sem poslala urgenco predsednici okrožnega sodišča, ta mi je po mailu odgovorila, da so moji vlogi posredovali tožilstvu in enoti za zaščito ogroženih prič.«

A zgodbe še ni konec; tožilstvo ji je namreč sporočilo, da za varovanje niso pristojni oni, temveč sodišče. »Kako naj jaz vem, kdo je pristojen, če še pristojni tega ne vedo?« se sprašuje. »Glede na vse skupaj sem res pričakovala, da se bo vsaj zdaj kaj premaknilo na bolje, v mojo korist in pravočasno. Žal se ni. In kako skrbi naš kaznovalni pravni red za žrtve kaznivih dejanj? V besedah morda še ja, pa še to neusklajeno, dejanj pa sploh ni,« je ogorčena sogovornica.

Pingpong med tožilstvom in sodiščem

Vprašanja glede pristojnosti smo poslali tako na celjsko sodišče kot celjsko tožilstvo. Kot je zapisala namestnica vodje okrožnega državnega tožilstva Simona Kuzman Razgoršek, »o tem, da se človeku, ki se čuti ogroženega, uredi varovanje, odloča organ glede na fazo postopka, torej tisti, ki trenutno odloča o zadevi. V zadevi, za katero se zanimate, torej odloča sodišče.«

Predsednica celjskega sodišča Petra Giacomelli pa: »Tako kot smo pisno pojasnili tudi gospe Doberšek kot oškodovanki, sporočamo, da smo njene vloge takoj, ko smo jih prejeli, odstopili okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju za podajo morebitne pobude za vključitev ogrožene priče v program zaščite, skladno z zakonom o zaščiti prič, ter tudi Enoti za zaščito ogroženih oseb.«

Pa smo spet na začetku. 


Branko Mrkun je 20. aprila lani v večernih urah Doberškovo pričakal v garaži pred njenim domom. S pištolo jo je prisilil, da je sedla v njegov avto, roko ji je z debelejšo vrvjo privezal za ročno zavoro. Odpeljal jo je v Lešje v Škofjo vas, tam ji je v nedokončanem objektu z lepilnim trakom zvezal roke in noge, nato pa jo tri ure zasliševal in grozil s smrtjo. Razlog ugrabitve naj bi bila pravnomočna sodba v pravdi, s katero je nepremičnina v Lešju pripadla nekdanji partnerici, ki, kot nam je zaupala, je bila ves čas v njeni lasti. Iz ujetništva jo je izpustil, ko mu je obljubila, da jo bo prepisala nanj. Z avtom jo je odpeljal nazaj domov in ji zagrozil, da naj ne hodi na policijo. Doberškova ga je ovadila naslednji dan.


Danica Doberšek je povedala tudi, da jo je predsednica celjskega sodišča obvestila, da bo njeno pričanje danes preklicano, čeprav sama preklica ni prejela, in da bo po 20. oktobru že začela veljati novela zakona o kazenskega postopku ZKP-N, ki uvaja nekatere spremembe tudi za žrtve kaznivih dejanj. Kot nam je pojasnila predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli, ZKP-N bolj celostno ureja položaj oškodovancev v kazenskem postopku in tudi daje večje možnosti ukrepanja. "Sodišče lahko tako skladno z ZKP takoj, ko vabi na narok, zaradi ugotovitve obstoja posebnih potreb po zaščiti poskrbi za oceno stopnje izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju (individualna ocena)." Kot je še pojasnila Giacomellijeva, bo sodišče tudi v primeru Doberškove preučilo možnost podelitve statusa oškodovanke s posebnimi potrebami po zaščiti.




Deli s prijatelji