Še enkrat o razrešitvi

LJUBLJANA – Delovno sodišče bo moralo znova presojati, ali so za predčasno razrešitev dr. Bojane Žvan s funkcije predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo pred tremi leti obstajali s pogodbo dogovorjeni razlogi ali ne. Vrhovno sodišče je namreč (delno) ugodilo njeni reviziji, sodbo, s katero je delovno sodišče pravnomočno zavrnilo njen tožbeni zahtevek, v večjem delu razveljavilo in vrnilo v novo sojenje.


Žvanova je proti ljubljanskemu kliničnemu centru, kjer je zaposlena, sprožila tri delovne spore. Z eno tožbo je Žvanova, ki je bila zaradi dogajanja, povezanega z zdravnikom Ivanom Radanom, slab mesec po razkritju njegovih domnevnih dejanj ob stolček predstojnice, poskusila dokazati, da je bila njena razrešitev nezakonita oziroma v nasprotju s statutom kliničnega centra in pogodbo o zaposlitvi. Vrnitve na staro delovno mesto oziroma na prejšnjo funkcijo sicer ni zahtevala, terjala pa je pravice, ki jih je imela na položaju, s katerega so jo razrešili, to je položajni dodatek.


Prvostopenjsko in višje sodišče sta zavzeli stališče, da v tem primeru sploh ni mogoče uveljavljati sodnega varstva, vrhovno sodišče pa je v večjem delu ugodilo njeni reviziji. Zavrnilno sodbo je razveljavilo in delovnemu sodišču naročilo, naj v ponovnem postopku presodi, ali so za predčasno razrešitev Žvanove z mesta predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo obstajali s pogodbo dogovorjeni razlogi. Zdaj mora odločiti o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in pravicah, ki iz tega izhajajo, saj se do njih višje sodišče ni opredelilo.

Žvanova je tožbo vložila tudi zaradi neizbire kandidata za mesto strokovne direktorice zoper UKC in prof. dr. Marijo Pfeifer, češ da je bila Pfeiferjeva (zdaj je upokojena) decembra 2015 nezakonito imenovana za strokovno direktorico kliničnega centra z 8200 zaposlenimi. Po njenem mnenju ni izpolnjevala razpisnih pogojev, a je sodišče ugotovilo nasprotno in njen tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnilo. Ni pa še pravnomočna sodba, s katero je delovno sodišče zavrnilo tožbo Žvanove zaradi mobinga.


V tožbi, s katero terja 15.000 evrov odškodnine, namreč trdi, da je bila po razrešitvi z mesta predstojnice žrtev šikaniranja in trpinčenja, predvsem nadrejene zdravnice. A teh očitkov po mnenju delovnega sodišča dokazni postopek ni dokazal. Zaradi pritožbe se s primerom trenutno ukvarja višje delovno sodišče.