NA KOŽO
Vse se plača, veliko se vrača
Redko kdaj ga pogledam, tokrat sem ga, ne vem, zakaj. Še dobro, kajti natakar seveda ni opazil.
Odpri galerijo
Na družabnih omrežjih v visoki sezoni množično objavljajo fotke visokih računov z dopustov. V nasprotju z gospodom Bustamentejem iz Čila, ki se je na Markovem trgu v Benetkah pustil postreči na veliki nogi ob spremljavi italijanskih kancon, smo mi tam stali in od daleč opazovali take bustamanteje. No, malo smo tudi posedeli. Ko smo dobili prostor na stopnicah. In v nasprotju s slovensko družbo, ki se je na Hvaru zalivala z najdražjim šampanjcem ter plačala rundo 12.000 evrov, sem na morju žulil karlovačko.
Vsak je pač svojega računa kovač in tudi sam lahko pokažem kakšnega posebneža. Med pohajanjem po Ljubljani smo si trije fantje odpočili v lokalu pri Tromostovju. Za kepico sladoleda, kavico makjato, kislo vodo in sok so nam izstavili račun 11,40 evra. Na kavici ga redko kdaj pogledam, tokrat sem ga, ne vem, zakaj. Še dobro, kajti natakar seveda ni opazil, da je vtipkal še 3,20 evra za sladoled, ki ga nismo ne naročili ne dobili. Še štirikrat v istem avgustovskem tednu pa je bil račun pravi, roba pa, da bi jo vračal.
Moja me je poslala po meso. Začudilo me je, ko je mesar debelo pogledal, kot da je prvič slišal, da je ribica lahko tudi svinjska, a mu nisem gledal pod prste, ko mi je zavil – kremenatle. V veleblagovnici nisem šel odpirat original zapakiranih nogavic za sina, zato sem šele doma opazil, da en par od treh ni številke 33, marveč nekaj malčku veliko prevelikega. In seveda v tehnični trgovini nisem preverjal, ali kabel za igričarsko napravo res deluje. Da ne deluje, sem spoznal med nameščanjem naprave, za katero, mimogrede, v škatli ni bilo navodil v slovenščini ali vsaj angleščini, ampak le slovaška, češka, madžarska in turška. In za piko na i še »sveža« paprika. Kupljena kot napeta, lepe rdeče barve, kakršne ima naš najmlajši najraje. Ko pa sem mu jo doma narezal, se mi je sčrnilo pred očmi. Vsaka čast trgovcem! Kako jim rata znotraj popolnoma črno in plesnivo zelenjavo tako obarvati in napihniti?
Morda pa 43 evrov za dva ekspresa in dve kisli vodi sredi Benetk le ni tako hudo. Itak je najbrž samo enkrat v življenju. Mesar, ki nima pojma, kelner, ki se kot da zatipka, in zbotoksirana paprika, ki še za kompost ni, pa doma na nas prežijo za vsakim vogalom. Vsak dan.
Vsak je pač svojega računa kovač in tudi sam lahko pokažem kakšnega posebneža. Med pohajanjem po Ljubljani smo si trije fantje odpočili v lokalu pri Tromostovju. Za kepico sladoleda, kavico makjato, kislo vodo in sok so nam izstavili račun 11,40 evra. Na kavici ga redko kdaj pogledam, tokrat sem ga, ne vem, zakaj. Še dobro, kajti natakar seveda ni opazil, da je vtipkal še 3,20 evra za sladoled, ki ga nismo ne naročili ne dobili. Še štirikrat v istem avgustovskem tednu pa je bil račun pravi, roba pa, da bi jo vračal.
Redko kdaj ga pogledam, tokrat sem ga, ne vem, zakaj. Še dobro, kajti natakar seveda ni opazil.
Moja me je poslala po meso. Začudilo me je, ko je mesar debelo pogledal, kot da je prvič slišal, da je ribica lahko tudi svinjska, a mu nisem gledal pod prste, ko mi je zavil – kremenatle. V veleblagovnici nisem šel odpirat original zapakiranih nogavic za sina, zato sem šele doma opazil, da en par od treh ni številke 33, marveč nekaj malčku veliko prevelikega. In seveda v tehnični trgovini nisem preverjal, ali kabel za igričarsko napravo res deluje. Da ne deluje, sem spoznal med nameščanjem naprave, za katero, mimogrede, v škatli ni bilo navodil v slovenščini ali vsaj angleščini, ampak le slovaška, češka, madžarska in turška. In za piko na i še »sveža« paprika. Kupljena kot napeta, lepe rdeče barve, kakršne ima naš najmlajši najraje. Ko pa sem mu jo doma narezal, se mi je sčrnilo pred očmi. Vsaka čast trgovcem! Kako jim rata znotraj popolnoma črno in plesnivo zelenjavo tako obarvati in napihniti?
Morda pa 43 evrov za dva ekspresa in dve kisli vodi sredi Benetk le ni tako hudo. Itak je najbrž samo enkrat v življenju. Mesar, ki nima pojma, kelner, ki se kot da zatipka, in zbotoksirana paprika, ki še za kompost ni, pa doma na nas prežijo za vsakim vogalom. Vsak dan.
