NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Boleč trenutek resnice
Ukrep Banke Slovenije razkriva precej nizko kupno moč plač in pokojnin.
Odpri galerijo
Malokateri ukrep Banke Slovenije je tako razburil javnost kot zaostritev pogojev za kreditiranje potrošnikov. Bolj kot zaostritev kreditiranja bi ljudi verjetno razburila le uvedba ležarin za depozite. V Združenju bank Slovenije so takoj izračunali, da bo omejitev kreditiranja prizadela več kot 300.000 ljudi.
Banka Slovenije je potegnila ročno zavoro, ker se očitno bojijo, da z obstoječimi plačami in pokojninami ne bomo zmogli odplačevati vseh najetih kreditov. Po novem mora potrošniku po plačilu vseh obrokov posojila vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar trenutno znaša 674 evrov, od novega leta pa bo to 715 evrov. Posojilna sposobnost se zmanjša še za potrebna denarna sredstva za preživljanje vzdrževanih družinskih članov.
Narobe bi bilo kriviti sedanjega guvernerja Banke Slovenije, ker opozarja na potrebno previdnost pri kreditiranju potrošnikov in predlaga temu primerne ukrepe. Banka Slovenije ni odgovorna za nizke pokojnine in plače v Sloveniji, temveč za stabilnost bančnega sistema. Pravzaprav smo doživeli boleč trenutek resnice, ker ukrep Banke Slovenije razkriva precej nizko kupno moč plač in pokojnin.
Dve tretjini zaposlenih ima neto plačo pod 1100 evri, povprečna pokojnina pa znaša okrog 657 evrov. To pomeni, da večina upokojencev in veliko zaposlenih s plačo pod povprečjem ne bo več kreditno sposobnih. Strožji pogoji kreditiranja potrošnikov se bodo zato precej poznali na kupni moči in posledično na manjši prodaji trgovskega blaga. Omejitev sicer velja le za banke in hranilnice, ne pa tudi za podjetja, ki se ukvarjajo z lizingom.
Obstaja tudi nevarnost, da se bodo potrošniki dražje zadolževali na sivem trgu. Banka Slovenije je tako rekoč polila s hladno prho tako banke kot potrošnike pred prihajajočim veselim decembrom, zato bo prodaja zanesljivo nižja, kot bi bila brez tega ukrepa.
Škoda le, da Banka Slovenije ni imela enakih vatlov tudi pred zadnjo gospodarsko krizo, ko so menedžerji pri bankah kratkoročno zadolžili podjetja z namenom menedžerskih prevzemov in nekatera skoraj potopili.
Ukrep Banke Slovenije razkriva precej nizko kupno moč plač in pokojnin.
Banka Slovenije je potegnila ročno zavoro, ker se očitno bojijo, da z obstoječimi plačami in pokojninami ne bomo zmogli odplačevati vseh najetih kreditov. Po novem mora potrošniku po plačilu vseh obrokov posojila vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar trenutno znaša 674 evrov, od novega leta pa bo to 715 evrov. Posojilna sposobnost se zmanjša še za potrebna denarna sredstva za preživljanje vzdrževanih družinskih članov.
Narobe bi bilo kriviti sedanjega guvernerja Banke Slovenije, ker opozarja na potrebno previdnost pri kreditiranju potrošnikov in predlaga temu primerne ukrepe. Banka Slovenije ni odgovorna za nizke pokojnine in plače v Sloveniji, temveč za stabilnost bančnega sistema. Pravzaprav smo doživeli boleč trenutek resnice, ker ukrep Banke Slovenije razkriva precej nizko kupno moč plač in pokojnin.
Dve tretjini zaposlenih ima neto plačo pod 1100 evri, povprečna pokojnina pa znaša okrog 657 evrov. To pomeni, da večina upokojencev in veliko zaposlenih s plačo pod povprečjem ne bo več kreditno sposobnih. Strožji pogoji kreditiranja potrošnikov se bodo zato precej poznali na kupni moči in posledično na manjši prodaji trgovskega blaga. Omejitev sicer velja le za banke in hranilnice, ne pa tudi za podjetja, ki se ukvarjajo z lizingom.
Obstaja tudi nevarnost, da se bodo potrošniki dražje zadolževali na sivem trgu. Banka Slovenije je tako rekoč polila s hladno prho tako banke kot potrošnike pred prihajajočim veselim decembrom, zato bo prodaja zanesljivo nižja, kot bi bila brez tega ukrepa.
Škoda le, da Banka Slovenije ni imela enakih vatlov tudi pred zadnjo gospodarsko krizo, ko so menedžerji pri bankah kratkoročno zadolžili podjetja z namenom menedžerskih prevzemov in nekatera skoraj potopili.
