NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Deskarski rumeni jopiči
Deskanje je zaradi konzumiranja alkohola in trave za konservativne Slovence izobčeno.
Odpri galerijo
Ljubljana, 17.08.2012, sportni novinar Marko Ursic. Foto: Marko Feist
Med dvajsetimi aretiranimi v Zagrebu pred nedeljskim nogometnim derbijem med Dinamom in Hajdukom je bil tudi en državljan Republike Slovenije. To priča, da je nekomu na teh prostorih dovolj podpovprečnega slovenskega nogometa in nikoli dokazanih talentov, ognjeviti žogobrcarji nenehno dokazujejo, da so svetovna klasa, priprti Slovenec pa je seveda očitno tudi navijač splitskih belih. No, vsaj nekaj življenja in odločnosti, kajti prav smešno je, da je bil na volitvah za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije apatično-patetično le en kandidat.
V tujini je to funkcija, za katero bi se zagotovo potegovalo več ljudi, v Sloveniji, kjer v kapitalistično malomeščansko-starokopitnem slogu vsak gleda le na svojo zadnjico, privilegije, konformizem, pa je nesoočenje stališč postala že zelo nevarna vsakdanja razvada.
V športu je seveda enako, če so že konflikti, naj bi po nenapisanem pravilu ostali med štirimi stenami, a to je zelo dvorezen meč. Slovenska starokopitnost se vidi tudi v germanskem pojmovanju priljubljenosti zimskih športov. Torej, alpsko smučanje, smučarski skoki in biatlon, deskanje pa je, zaradi ameriških svobodnomislečih korenin, ki vsebujejo tudi konzumiranje alkohola in trave, za konservativne Slovence izobčeno.
Alpsko deskanje na vrhunski ravni je danes že takšen posel, da poklicni borderji ravnajo na profesionalen način, a svobodo duha so obdržali. Trikratni olimpijski medaljist Žan Košir, štirikratni dobitnik odličja na SP Rok Marguč, Gloria Kotnik, da omenimo le današnjo vrhunsko kakovost, frikov v slovenskem deskanju namreč nikoli ni manjkalo, so bili vedno kritični do delovanja Smučarske zveze Slovenije in njenega odnosa do njihovega športa.
Kotnikova je pred letošnjo sezono celo razmišljala o koncu kariere, saj se je pritoževala nad finančnim stanjem in razmerami v deskanju. Uvod v letošnjo sezono pa pove vse: Tim Mastnak je zmagal v Carezzi, Gloria je bila četrta v Cortini, tudi Košir in Marguč bosta na (pri) vrhu. Torej, razpasli slovenski športni birokratizem je preprosto treba popeglati na deski.
V tujini je to funkcija, za katero bi se zagotovo potegovalo več ljudi, v Sloveniji, kjer v kapitalistično malomeščansko-starokopitnem slogu vsak gleda le na svojo zadnjico, privilegije, konformizem, pa je nesoočenje stališč postala že zelo nevarna vsakdanja razvada.
Deskanje je zaradi konzumiranja alkohola in trave za konservativne Slovence izobčeno.
V športu je seveda enako, če so že konflikti, naj bi po nenapisanem pravilu ostali med štirimi stenami, a to je zelo dvorezen meč. Slovenska starokopitnost se vidi tudi v germanskem pojmovanju priljubljenosti zimskih športov. Torej, alpsko smučanje, smučarski skoki in biatlon, deskanje pa je, zaradi ameriških svobodnomislečih korenin, ki vsebujejo tudi konzumiranje alkohola in trave, za konservativne Slovence izobčeno.
Alpsko deskanje na vrhunski ravni je danes že takšen posel, da poklicni borderji ravnajo na profesionalen način, a svobodo duha so obdržali. Trikratni olimpijski medaljist Žan Košir, štirikratni dobitnik odličja na SP Rok Marguč, Gloria Kotnik, da omenimo le današnjo vrhunsko kakovost, frikov v slovenskem deskanju namreč nikoli ni manjkalo, so bili vedno kritični do delovanja Smučarske zveze Slovenije in njenega odnosa do njihovega športa.
Kotnikova je pred letošnjo sezono celo razmišljala o koncu kariere, saj se je pritoževala nad finančnim stanjem in razmerami v deskanju. Uvod v letošnjo sezono pa pove vse: Tim Mastnak je zmagal v Carezzi, Gloria je bila četrta v Cortini, tudi Košir in Marguč bosta na (pri) vrhu. Torej, razpasli slovenski športni birokratizem je preprosto treba popeglati na deski.
