NA EKS
Komentar Gašperja Lubeja: Marjan Machiavelli in Luka Zajček
Marjan Šarec je Marjan Machiavelli. Luka Mesec je Luka Zajec. Bolj natančno, Luka Zajček. Strahopetni zajček.
Odpri galerijo
Niccolo Machiavelli FOTO: GULIVER/Getty Images
»Politika nima zveze z moralo.« Renesančni politik in filozof Niccolo Machiavelli je že v 16. stoletju povedal skoraj vse, kar velja vedeti o zakonitostih politike. Ne glede na to, kaj si mislite o mislih znamenitega pisca, težko mu odrečete pronicljivost in zadetke v bistvo človekove narave.
Zapisal je, da je treba človeka prizadeti do te mere, da se njegovega maščevanja pozneje ne bo treba bati. Da je obljuba potreba preteklosti, prelomljena beseda pa potreba sedanjosti. Da je bolje vzbujati strah, kot biti ljubljen, če že ljudje niso zmožni obojega hkrati. In da moder človek takoj narediti tisto, kar neumen naredi na koncu.
Očitno je Marjan Šarec bral znamenitega renesančnega pisca in tudi naštudiral kakšno poglavje iz njegovega dela Vladar. Kot je študiral politične like, ki jih je pozneje uspešno imitiral. Očitno Luka Mesec ni bral Machiavellija ali pa ga je bral, a ga ni hotel ali znal naštudirati.
Šarčevo vztrajanje pri imenovanju zastrupljevalca družabnih omrežij Damirja Črnčeca za svetovalca za nacionalno varnost in Meščevo cincanje glede pretrganja vezi s predsednikom vlade, ki je s tem imenovanjem legitimiral rasizem, lahko strnem v preprosto formulo: Marjan Šarec je Marjan Machiavelli. Luka Mesec je Luka Zajec. Bolj natančno, Luka Zajček. Strahopetni zajček.
Marjan Machiavelli se je z imenovanjem Črnčeca odrekel levosredinski liberalni politiki, če jo je sploh kdaj vzel zares. Pred volitvami je svojo stranko označeval za levosredinsko, po volitvah je govoril o sredinski vladi. Če bo kdaj v prihodnosti izrazil naklonjenost liberalni sredini s konservativnimi začimbami, se ne čudite.
Luka Zajček se zgraža, da je imenovanje Črnčeca utelešenje desničarskega zla, proti kateremu so se borili z vsemi silami in zaradi katerega so se spečali z levosredinskimi strankami. Hkrati jadikuje, da levoliberalci niso dvigniti takega haloja, kot so ga oni, edini pravi levičarji. Istočasno pa nam ne zna zelo razumljivo razložiti, zakaj se še vedno pogovarja s Šarcem o nadaljnjem sodelovanju.
Očitno se bo ta domnevna drama končala tako, da se bo Levica napajala iz zunanjega vladnega korita, s podpisanim sporazumom s petorčkom ali pa brez njega. Saj ni pomembno.
Socialni demokrati so sicer ob imenovanju Črnčeca malo zaropotali, a so se hkrati potiho nasmihali, ker je Šarec konkurenčno Levico stisnil v kot, iz katerega ne najde izhoda. Tudi drugi koalicijski partnerji imajo zdaj brez dvoma v možgane vgrajen čip, ki jim pravi: Šarec je nepredvidljiv, avtoritete si ni zadnjič gradil s šokantno potezo, treba bo biti previden in priden, da nas ne vrže s koalicijskega vrtiljaka.
Eden od bolj zabavnih stranskih učinkov poteze Marjana Machiavellija je to, da je Črnčec nekdanji strastni oboževalec ljubljenega vodje na desnici. Zabavnih zato, ker je Šarec dokazal, da se je pripravljen pragmatično spečati s hudičem, da bi se maščeval nasprotniku, ki se ga pozneje ne bo treba bati.
Če bi bil Janez Janša sposoben preseči svojo škorpijonsko naravo in ne bi pičil ravno v najmanj primernem trenutku, bi se s Šarcem zagotovo na neki točki ujela. Janez se pač ni mogel upreti, da v kampanji ne bi pičil z razkritjem pogovorov z Marjanom. Tako si je zaprl že tako priprta vrata do političnega Olimpa in Marjanu omogočil, da je postal Vladar.
Marjan Machiavelli nas prepričuje, da je Damirja Črnčeca izbral, ker je strašno velik strokovnjak. Strašno veliko drugih je, ki bi ga brez težav zamenjali. Damir Črnčec je orodje v rokah vladarja, ki odlično služi za utrditev oblasti na začetku mandata.
Očitno je Marjan izdatno študiral ne samo lik, ampak tudi delo zgodnjega Janeza Drnovška. Liberalni vladar liberalne LDS, ki je človekove pravice deklarativno postavljala na vrh politične agende, si je dolga leta brez težav zatiskal oči pred največjo sramoto države, administrativnim izbrisom več kot 25.000 ljudi z obličja mlade države. Liberalni vladar je v svoji zadnji fazi obžaloval zatiskanje oči.
Upanje za mlado državi so nauki Niccola Machiavellija, ki so manj znani: vladar je uspešen, če so kruta ali nepravična dejanja v službi utrditve in zdravja države. Kruti ukrepi morajo biti hitri, učinkoviti in časovno omejeni.
Marjan Machiavelli je očitno študiral nekatera poglavja iz Vladarja. Če še ni, bi bilo dobro, da preštudira vsa. Za Luko Zajčka je prepozno, dobrih izhodov iz političnega kota ni. Tudi če preštudira vsa Vladarjeva poglavja.
Marjan Šarec je Marjan Machiavelli. Luka Mesec je Luka Zajec. Bolj natančno, Luka Zajček. Strahopetni zajček.
Zapisal je, da je treba človeka prizadeti do te mere, da se njegovega maščevanja pozneje ne bo treba bati. Da je obljuba potreba preteklosti, prelomljena beseda pa potreba sedanjosti. Da je bolje vzbujati strah, kot biti ljubljen, če že ljudje niso zmožni obojega hkrati. In da moder človek takoj narediti tisto, kar neumen naredi na koncu.
Očitno je Marjan Šarec bral znamenitega renesančnega pisca in tudi naštudiral kakšno poglavje iz njegovega dela Vladar. Kot je študiral politične like, ki jih je pozneje uspešno imitiral. Očitno Luka Mesec ni bral Machiavellija ali pa ga je bral, a ga ni hotel ali znal naštudirati.
Šarčevo vztrajanje pri imenovanju zastrupljevalca družabnih omrežij Damirja Črnčeca za svetovalca za nacionalno varnost in Meščevo cincanje glede pretrganja vezi s predsednikom vlade, ki je s tem imenovanjem legitimiral rasizem, lahko strnem v preprosto formulo: Marjan Šarec je Marjan Machiavelli. Luka Mesec je Luka Zajec. Bolj natančno, Luka Zajček. Strahopetni zajček.
Marjan Machiavelli se je z imenovanjem Črnčeca odrekel levosredinski liberalni politiki, če jo je sploh kdaj vzel zares. Pred volitvami je svojo stranko označeval za levosredinsko, po volitvah je govoril o sredinski vladi. Če bo kdaj v prihodnosti izrazil naklonjenost liberalni sredini s konservativnimi začimbami, se ne čudite.
Luka Zajček se zgraža, da je imenovanje Črnčeca utelešenje desničarskega zla, proti kateremu so se borili z vsemi silami in zaradi katerega so se spečali z levosredinskimi strankami. Hkrati jadikuje, da levoliberalci niso dvigniti takega haloja, kot so ga oni, edini pravi levičarji. Istočasno pa nam ne zna zelo razumljivo razložiti, zakaj se še vedno pogovarja s Šarcem o nadaljnjem sodelovanju.
Očitno se bo ta domnevna drama končala tako, da se bo Levica napajala iz zunanjega vladnega korita, s podpisanim sporazumom s petorčkom ali pa brez njega. Saj ni pomembno.
Socialni demokrati so sicer ob imenovanju Črnčeca malo zaropotali, a so se hkrati potiho nasmihali, ker je Šarec konkurenčno Levico stisnil v kot, iz katerega ne najde izhoda. Tudi drugi koalicijski partnerji imajo zdaj brez dvoma v možgane vgrajen čip, ki jim pravi: Šarec je nepredvidljiv, avtoritete si ni zadnjič gradil s šokantno potezo, treba bo biti previden in priden, da nas ne vrže s koalicijskega vrtiljaka.
Eden od bolj zabavnih stranskih učinkov poteze Marjana Machiavellija je to, da je Črnčec nekdanji strastni oboževalec ljubljenega vodje na desnici. Zabavnih zato, ker je Šarec dokazal, da se je pripravljen pragmatično spečati s hudičem, da bi se maščeval nasprotniku, ki se ga pozneje ne bo treba bati.
Če bi bil Janez Janša sposoben preseči svojo škorpijonsko naravo in ne bi pičil ravno v najmanj primernem trenutku, bi se s Šarcem zagotovo na neki točki ujela. Janez se pač ni mogel upreti, da v kampanji ne bi pičil z razkritjem pogovorov z Marjanom. Tako si je zaprl že tako priprta vrata do političnega Olimpa in Marjanu omogočil, da je postal Vladar.
Marjan Machiavelli nas prepričuje, da je Damirja Črnčeca izbral, ker je strašno velik strokovnjak. Strašno veliko drugih je, ki bi ga brez težav zamenjali. Damir Črnčec je orodje v rokah vladarja, ki odlično služi za utrditev oblasti na začetku mandata.
Očitno je Marjan izdatno študiral ne samo lik, ampak tudi delo zgodnjega Janeza Drnovška. Liberalni vladar liberalne LDS, ki je človekove pravice deklarativno postavljala na vrh politične agende, si je dolga leta brez težav zatiskal oči pred največjo sramoto države, administrativnim izbrisom več kot 25.000 ljudi z obličja mlade države. Liberalni vladar je v svoji zadnji fazi obžaloval zatiskanje oči.
Upanje za mlado državi so nauki Niccola Machiavellija, ki so manj znani: vladar je uspešen, če so kruta ali nepravična dejanja v službi utrditve in zdravja države. Kruti ukrepi morajo biti hitri, učinkoviti in časovno omejeni.
Marjan Machiavelli je očitno študiral nekatera poglavja iz Vladarja. Če še ni, bi bilo dobro, da preštudira vsa. Za Luko Zajčka je prepozno, dobrih izhodov iz političnega kota ni. Tudi če preštudira vsa Vladarjeva poglavja.
