NA KOŽO
Komentar Domna Mala: Lulam stoje!
Če smo moški in ženske enakovredni, še ne pomeni, da smo enaki.
Odpri galerijo
Mucica, me je na popoldanskem sprehodu žena ljubeče prijela pod roko, veš, ti si pravi moški. Začudeno sem jo pogledal, pa ne ker bi se mi ljubkovalni vzdevek in koncept pravega moškega zdela v protislovju, ampak ker o svoji moškosti ne dvomim – to, da rad kuham, občasno posesam stanovanje in pomijem posodo, jo po mojem le potrjuje.
In mi je pojasnila, da je prejšnji večer na televiziji gledala intervju z znanim psihologom, Rugljevim naslednikom dr. Andrejem Perkom. Pritegnil jo je predvsem del o današnjih mladih moških, ki da to v resnici niso. Levji delež za to ima najprej vzgoja – v sodobnih družinah manjka avtoriteta, torej močen oče, ki je večinoma odsoten, bodisi ker niti sam ni dorasel tej vlogi bodisi zaradi nenehnega dela ali ločitve – pa šolski sistem, ki ne upošteva, da odraščajoče fante zanima vse drugo razen ocene in da morajo sem ter tja napraviti tudi kakšno oslarijo, v nasprotju z dekleti, ki imajo precej bolj zgodaj razvit čut za odgovornost in disciplino.
Oboje, z avtoriteto vred, so potem 19-letniki razvili v vojski in takrat tudi vsaj približno začrtali svojo bližnjo prihodnost. Toda armije že leta ni več in mladeniči tja do svojega 30. bezljajo kot odvezani cucki, morda dokončajo kakšen faks, morda tudi ne, potem pa spoznajo žensko svojega življenja. Z nežnim spolom je pa tako – dobro je, da je emancipiran, a če smo moški in ženske enakovredni, še ne pomeni, da smo enaki. V biološkem pogledu itak ne, v družbenem pa tudi. In torej niti v družinskem. Današnja ženska pa nadaljuje delo svoje mame in poskuša, naj se sliši še tako radikalno, deca kastrirati, ga oblikovati po svojih predstavah, iz njega narediti copato. V prepiru mu pa potem navrže, kakšen moški pa si …
Jaz te nikoli nisem poskušala kastrirati, a ne, me je pocukala žena, in sem pobrskal po spominu – pa se kaj hujšega od tega, da me je na najinih začetkih poskušala navaditi, da bi lulal sede in tako pokrov školjke ohranil neomadeževan, res nisem spomnil. In še takrat sem se odločno postavil zase, da bom scal kot pravi dedec, stoje, dilo bom pa že pobrisal, če bo treba.
Mladim moškim zato polagam na srce: upirati se je treba že pri malenkostih, če ne, gre samo še navzdol. Toda prava moškost ni isto kot mačizem in v zakonu je treba sklepati kompromise, enkrat popusti eden, drugič drugi. Partnerstvo je včasih težka igra, ampak tudi lepa. Verjemite, kar vam je napisala mucica.
Če smo moški in ženske enakovredni, še ne pomeni, da smo enaki.
In mi je pojasnila, da je prejšnji večer na televiziji gledala intervju z znanim psihologom, Rugljevim naslednikom dr. Andrejem Perkom. Pritegnil jo je predvsem del o današnjih mladih moških, ki da to v resnici niso. Levji delež za to ima najprej vzgoja – v sodobnih družinah manjka avtoriteta, torej močen oče, ki je večinoma odsoten, bodisi ker niti sam ni dorasel tej vlogi bodisi zaradi nenehnega dela ali ločitve – pa šolski sistem, ki ne upošteva, da odraščajoče fante zanima vse drugo razen ocene in da morajo sem ter tja napraviti tudi kakšno oslarijo, v nasprotju z dekleti, ki imajo precej bolj zgodaj razvit čut za odgovornost in disciplino.
Oboje, z avtoriteto vred, so potem 19-letniki razvili v vojski in takrat tudi vsaj približno začrtali svojo bližnjo prihodnost. Toda armije že leta ni več in mladeniči tja do svojega 30. bezljajo kot odvezani cucki, morda dokončajo kakšen faks, morda tudi ne, potem pa spoznajo žensko svojega življenja. Z nežnim spolom je pa tako – dobro je, da je emancipiran, a če smo moški in ženske enakovredni, še ne pomeni, da smo enaki. V biološkem pogledu itak ne, v družbenem pa tudi. In torej niti v družinskem. Današnja ženska pa nadaljuje delo svoje mame in poskuša, naj se sliši še tako radikalno, deca kastrirati, ga oblikovati po svojih predstavah, iz njega narediti copato. V prepiru mu pa potem navrže, kakšen moški pa si …
Jaz te nikoli nisem poskušala kastrirati, a ne, me je pocukala žena, in sem pobrskal po spominu – pa se kaj hujšega od tega, da me je na najinih začetkih poskušala navaditi, da bi lulal sede in tako pokrov školjke ohranil neomadeževan, res nisem spomnil. In še takrat sem se odločno postavil zase, da bom scal kot pravi dedec, stoje, dilo bom pa že pobrisal, če bo treba.
Mladim moškim zato polagam na srce: upirati se je treba že pri malenkostih, če ne, gre samo še navzdol. Toda prava moškost ni isto kot mačizem in v zakonu je treba sklepati kompromise, enkrat popusti eden, drugič drugi. Partnerstvo je včasih težka igra, ampak tudi lepa. Verjemite, kar vam je napisala mucica.
