NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Praznik (skoraj) vseh
Dan vegetarijanstva je praznik vseh. Enih zato, ker tako živijo, drugih pa zato, ker se tja lahko zatečejo, če začutijo potrebo.
Odpri galerijo
Prvi oktober je bil razglašen za dan vegetarijanstva. Torej praznik treh odstotkov Slovencev, ki odklanjajo uživanje mesa, a so vseeno toliko razumni, da v svoje jedilnike vključujejo druge vrste hrane živalskega izvora. Modro, saj tako lažje dosežejo prehransko ravnovesje, ki je eden ključnih pogojev za zdrav življenjski slog.
Čutiti je, da tudi mediji počasi spoznavajo razliko med radikalnim odklanjanjem mesa in celo vsega, kar lahko pridobimo od živali. Ta premik je zelo pomemben, saj lahko ključno oblikuje ravnanje še ne povsem prepričanih in jim prihrani marsikatero nevarnost. Ne moremo sicer reči, da se večina, ki brez pomislekov uživa meso, prehranjuje zdravo.
Seveda, tudi v tej skupini obstajajo skrajne navade, ki jih ne bi mogli oceniti kot zdrave, brez posledic. Pretirano uživanje ogljikovih hidratov, maščob, tudi mesa in mleka, kot pomembnih virov hranil, lahko v našem organizmu povzroči neravnovesje, ki vodi do bolezenskih stanj. Tudi preveč dobrega lahko škoduje.
Vendar pa nas na enako pot zapelje tudi preveč zavzeto izključevanje vsega tega, pa naj bodo razlogi zanj še tako goreči. Poleg tega svoje prehranske navade prilagajamo življenjskim obdobjem. Toleranca mladostnikov do posledic prehranskih pretiravanj je mnogo višja.
To sicer ne pomeni, da nam, ko smo mladi, prehranskih priporočil ni treba spoštovati, vsekakor pa so prekrški takrat manj ostro kaznovani kot tisti poznejši. In prav to, se zdi, je pri večini glavno vodilo sprememb pri izbiri načina prehranjevanja.
Priložnostni vegetarijanci postanemo tudi vsejedci. In obratno, ko se zavemo, da je bilo »vsega dobrega preveč«, se vsaj za nekaj časa predamo vegetarijanstvu. Tudi zato je dan vegetarijanstva praznik vseh. Enih zato, ker tako živijo, drugih pa zato, ker se tja lahko zatečejo, če začutijo potrebo. Ta dan slavijo tudi starejši pa še teden otroka se je začel. Če bi se k temu pridružili tudi tisti, ki svoje pivske prekrške nizajo zaradi čaščenja rujnega, bi ta dan lahko slavili (skoraj) vsi.
Čutiti je, da tudi mediji počasi spoznavajo razliko med radikalnim odklanjanjem mesa in celo vsega, kar lahko pridobimo od živali. Ta premik je zelo pomemben, saj lahko ključno oblikuje ravnanje še ne povsem prepričanih in jim prihrani marsikatero nevarnost. Ne moremo sicer reči, da se večina, ki brez pomislekov uživa meso, prehranjuje zdravo.
Seveda, tudi v tej skupini obstajajo skrajne navade, ki jih ne bi mogli oceniti kot zdrave, brez posledic. Pretirano uživanje ogljikovih hidratov, maščob, tudi mesa in mleka, kot pomembnih virov hranil, lahko v našem organizmu povzroči neravnovesje, ki vodi do bolezenskih stanj. Tudi preveč dobrega lahko škoduje.
Vendar pa nas na enako pot zapelje tudi preveč zavzeto izključevanje vsega tega, pa naj bodo razlogi zanj še tako goreči. Poleg tega svoje prehranske navade prilagajamo življenjskim obdobjem. Toleranca mladostnikov do posledic prehranskih pretiravanj je mnogo višja.
To sicer ne pomeni, da nam, ko smo mladi, prehranskih priporočil ni treba spoštovati, vsekakor pa so prekrški takrat manj ostro kaznovani kot tisti poznejši. In prav to, se zdi, je pri večini glavno vodilo sprememb pri izbiri načina prehranjevanja.
Dan vegetarijanstva je praznik vseh. Enih zato, ker tako živijo, drugih pa zato, ker se tja lahko zatečejo, če začutijo potrebo.
Priložnostni vegetarijanci postanemo tudi vsejedci. In obratno, ko se zavemo, da je bilo »vsega dobrega preveč«, se vsaj za nekaj časa predamo vegetarijanstvu. Tudi zato je dan vegetarijanstva praznik vseh. Enih zato, ker tako živijo, drugih pa zato, ker se tja lahko zatečejo, če začutijo potrebo. Ta dan slavijo tudi starejši pa še teden otroka se je začel. Če bi se k temu pridružili tudi tisti, ki svoje pivske prekrške nizajo zaradi čaščenja rujnega, bi ta dan lahko slavili (skoraj) vsi.
